Izhodišče: Vodel (1086 m)
Širina/Dolžina: | 46,249°N 13,8974°E |
| |
Čas hoje: 2 h 45 min
Zahtevnost: lahko brezpotje
Višinska razlika: 881 m
Višinska razlika po poti: 915 m
Zemljevid: TNP 1:50.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 1.140
| 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
a) Zapeljemo se v Bohinjsko Bistrico, kjer iz krožišča nadaljujemo v smeri Soriške planine in Tolmina. V nadaljevanju se peljemo skozi Bohinjsko Bistrico, nato pa na začetku levega ovinka nadaljujemo naravnost v smeri naselja Ravne v Bohinju. Od križišča naprej se pričnemo strmeje vzpenjati, ko pa se cesta položi nas pripelje v omenjeno vasico. Na koncu vasice se asfalt konča, mi pa se po makadamski cesti peljemo najprej čez travnik, nato pa cesta preide v gozd, kjer nas najprej vodi mimo nekdanjega Planinskega doma dr. Janeza Mencingerja (danes privat hiša), v bližini katerega sta dva odcepa poti za Črno prst, nato se peljemo še kar nekaj časa in prečimo pot Polje - Črna prst, za omenjenim prečenjem pa že prispemo na pobočja Pezdenice, kjer polkrožno obidemo omenjeni greben. Ko na drugi strani grebena cesta prvič zavije izraziteje v desno, postanemo pozorni saj nato parkiramo na prvem primernem mestu ob cesti. Od mesta, kjer se asfalt konča, pa do izhodišča je 6,5 km.
b) Z Rovtarice ali Soriške planine se spustimo v Bohinjsko Bistrico, nato pa na začetku omenjenega kraja nadaljujemo levo v smeri naselja Ravne v Bohinju. Od križišča naprej se pričnemo strmeje vzpenjati, ko pa se cesta položi nas pripelje v omenjeno vasico. Na koncu vasice se asfalt konča, mi pa se po makadamski cesti peljemo najprej čez travnik, nato pa cesta preide v gozd, kjer nas najprej vodi mimo nekdanjega Planinskega doma dr. Janeza Mencingerja (danes privat hiša), v bližini katerega sta dva odcepa poti za Črno prst, nato se peljemo še kar nekaj časa in prečimo pot Polje - Črna prst, za omenjenim prečenjem pa že prispemo na pobočja Pezdenice, kjer polkrožno obidemo omenjeni greben. Ko na drugi strani grebena cesta prvič zavije izraziteje v desno, postanemo pozorni saj nato parkiramo na prvem primernem mestu ob cesti. Od mesta, kjer se asfalt konča, pa do izhodišča je 6,5 km.
Opis poti:
Od mesta, kjer smo parkirali se po cesti vrnemo nazaj do ovinka, nekaj 10 metrov za ovinkom pa prestopimo kovinski dražnik (prečni odtočni kanal preko makadamske ceste), za katerim nadaljujemo ostro desno v breg (ob mestu, kjer zapustimo cesto se običajno nahaja možic). Sledi minuto ali dve dolg vzpon po pobočju naravnost navzgor, kjer nam smer kažejo posamezni možici, nato pa dosežemo dobro vidno staro lovsko pot, katero pa le prečimo, saj nas možici usmerijo naravnost navzgor na slabšo, a večinoma sledljivo stezico, ki se s pomočjo posameznih možicev strmo vzpenja. Na delu, kjer je več podrtega drevja moramo pazljiveje slediti stezici, nato pa prispemo ob rob precej zaraščenega hudourniškega grabna. V zadnjem delu grabna se strmo vzpnemo prečno preko deloma izpostavljenega prehoda, nato pa se priključimo bolje uhojeni poti, kateri sledimo v smeri naravnost (desno v opisih izhodišče Pod Debelo glavo).
Pot naprej nas vodi po dolinici med Pezdenico na levi in Ventijami na desni. Nekaj minut hodimo po dolinici, nato pa prispemo na jaso, ob robu katere se nahaja lovska koča Ventije.
Za kočo še nekaj minut nadaljujemo po dolinici, nato pa se pot strmeje vzpne in nas ob občasnih lepih pogledih, ki sežejo vse do Triglava, pripelje stopnjo višje, na bolj planotast svet, kjer se pot razcepi na dva dela.
Nadaljujemo po desni poti (leva pot vodi do napajališča in travnika na Dolgi Planji), ki se v nadaljevanju zložno vzpenja po nizu manjših dolinic obdanih z ruševjem. Malo višje se v levo odcepi še ena pot k omenjenemu napajališču, mi pa nadaljujemo desno, kjer pred seboj že zagledamo planino Poljana in nad njo Raskovec. Sledi rahel spust, ko pa že dosežemo planino, pa se nam z desne priključi še druga pot z izhodišča Pod Debelo glavo.
Tu nadaljujemo levo in se sprehodimo do bližnje pastirske koče.
Od pastirske koče nadaljujemo po desnem (zahodnem) robu planine, a le do mesta, kjer se rahlo v desno odcepi stezica, ki gre v rušje. Dobro vidna steza se nato strmeje vzpne in nas po približno 15 minutah vzpona pripelje na slabše vidno razpotje.
Nadaljujemo levo po znatno slabši stezi, ki pa je še vedno sledljiva. S steze, ki pa postaja vse slabša pa se nam kmalu odpre prehod proti kotanji, ki se na drugi strani konča z meliščem. Po krajšem spustu čez visoke trave, katere obdaja rušje (prehodi so lepi) stopimo ob vznožje nič kaj vabljivega melišča. Toda "pot" na Raskovec nas bo vodila ravno po tem melišču (možno tudi desno in nato ob vznožju Malega Raskovca, a je ta "pot" večkrat neprehodna zaradi rušja), ki je v spodnjem delu poln velikih skal, ki pa niso najbolj stabilne (previdno). Nekoliko višje skale zamenjajo strme trave, ki pa hitro preidejo v gruščnato melišče po katerem se moramo vzpeti. Približno 50 višinskih metrov preden nam direkten vzpon na vrh zaustavi stena, pa se v desno odpre lep prehod (možic). Sledi prečenje večinoma skalnatega pobočja, ki poteka ob vznožju severne stene Raskovca. Naprej se nam odpre lepo prehoden, a nekoliko bolj strm prehod do neizrazitega sedelca med Malim in Velikim Raskovcem (če smo spodaj v kotanji odločili za desno varianto se tu obe poti združita). Od sedla naprej je pot orientacijsko lažja.
S sedla nadaljujemo levo po in ob sprva neizrazitem grebenu Raskovca, ki iz koraka v korak postaja vidnejši in višje že malo prepaden. Temu razmeroma strmemu grebenu nato sledimo vse do razglednega vrha.
Sestopimo lahko po jugozahodnem grebenu, ki nas v dobrih 5 minutah pripelje do markirane poti Črna prst - Rodica. Če se odločimo za sestop preko enega od teh dveh vrhov nas v spodnjem delu čaka hoja po makadamski cesti do izhodišča (glej zemljevid).
Vodel - planina Poljana 1:15, planina Poljana - Raskovec 1:30.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
Diskusija o izletu Vodel - Raskovec
|
Jernej96813. 06. 2022 23:55:52 |
Podroben opis te poti me je opogumil, da se tod vzpnem na Raskovec. Za izhodišče sem iz čiste radovednosti izbral stezo, ki je na moji topografski karti vrisana na vzhodni strani Pezdenice,torej sem makadamsko cesto zapustil pred velikim polkrožnim ovinkom. Ostanki te steze so se višje izgubili, zato sem se usmeril proti zahodu in malo prek lovsko kočo dosegel stezo v opisu. Naprej sem se držal opisa. Najtežavnejši del poti je že omenjeno melišče, ki je dokaj strmo in nestabilno. Držati se je treba poraščenih delov ali samega desnega roba melišča, ki je bolj stabilen. Z vrha sem pot nadaljeval po tranzverzali do sedla Vratca, od koder sem se po brezpotju spustil do markirane steze, ki vodi nazaj proti izhodišču mimo planine Osredki. Pot priporočam vsem, ki bi se radi preizkusili v orientaciji v tehnično nezahtevnem gorskem svetu. V megli pot odsvetujem.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.