Za koridorjem - Sabotin (po grebenu)

Dostop do izhodišča:
Iz smeri Bovec-Tolmin se peljemo po Soški cesti proti Novi Gorici do semaforiziranega križišča nad pokopališčem v Solkanu. Tu zavijemo desno in se zapeljemo po mostu čez reko Sočo v Goriška Brda.

Iz ostalih smeri se peljemo do Nove Gorice in sledimo oznakam Bovec-Tolmin. Če se peljemo skozi Novo Gorico in Solkan, potem na koncu Solkana zapeljemo levo po mostu čez reko Sočo v Goriška Brda. Če se pripeljemo mimo Nove Gorice sledimo oznakam za Bovec-Tolmin in se po Solkanski obvoznici pripeljemo do semaforiziranega križišča nad pokopališčem v Solkanu. Tu zavijemo levo in se nato takoj desno zapeljemo po mostu čez reko Sočo v Goriška Brda.

Cesta se prične takoj za mostom vzpenjati. Po dveh večjih ovinkih se peljemo mimo parkirišča na naši levi in 500 m više na naši desni opazimo stopnice, ki vodijo na Sabotin po južni poti. Kmalu za stopnicami prispemo v Italijo, kjer se cesta položi. Po približno 1 km vožnje po « koridorju » skozi Italijo, se prične cesta pod nadvozom spuščati. Na ovinku upočasnimo, saj takoj, ko zapeljemo pod naslednjim nadvozom, prispemo v Slovenijo. Tu moramo takoj zaviti levo na manjše parkirišče. Na naši desni vidimo stopnice, ki vodijo na Sabotin po poti za koridorjem.

Opis poti:
Po Sabotinu se speljane številne poti po slovenski in italijanski strani, ki se med seboj prepletajo, tako da lahko po tem lepem in izjemno zanimivem hribu križarimo po trenutnem navdihu.

Pot za koridorjem je manj obiskana od med večino bolj priljubljene južne poti. Je pa bolj primerna za vzpon na Sabotin ob pomladi naprej, ko se temperature na južnih pobočjih hitro dvignejo do zadušljive vročine. Pot od začetka ni tako razgledna kot južna pot, je pa nekoliko strmejša od nje.

Tudi po tej poti bomo potrebovali dobro obutev in v toplejših dneh veliko tekočine, saj Sabotin ni usoden zaradi svoje višine, temveč vročine.
Sabotin je hrib posebnih energij, ki vas bo očaral v vseh letnih časih. Najlepši pa je pomladi, ko ves vzcveti in v pozni jeseni, ko njegova pobočja pordeči ruj. Pozimi nas bo na njegovih južnih pobočjih sonce lepo pogrelo, poleti pa je na njem še modrasom prevroče. Najprimernejši čas za obisk Sabotina je od septembra do maja. Kasneje pa le zelo zgodaj zjutraj ali pa z avtomobilom. Do planinske koče in okrepčevalnice, ki sta v prostorih nekdanje karavle tik pod vrhom, vas pripelje asfaltirana cesta iz Goriških Brd. V okrepčevalnici je mini muzej, dogovorite pa se lahko za voden ogled kavern, ki so razsvetljene in urejene.

S parkirišča prečkamo cesto in se vzpnemo po stopnicah. Pot se že od začetka kar zmerno vzpenja skozi redek gozd, ki v toplejših dneh nudi nekaj sence.

Ko se pot po nekaj ovinkih prvič položi, bomo na naši desni opazili stezico. Ta nas pripelje do asfaltirane ceste na italijanski strani, ki vodi iz vasi Šentmaver/San Mauro do italijanske karavle na Sabotinu. Omenjeni poti se lahko više še nekajkrat približamo in jo uporabimo pri povratku.

Mi nadaljujemo z vzponom po običajni poti, ki se vzpenja po z bruni podprtem pobočju in nas čez nekaj minut pripelje do kaverne z zanimivim obokanim vhodom, kjer zavijemo levo. Če bi sledili stezici v desno, prispemo v par korakih do ceste iz vasi Šentmaver.

Pot se od kaverne še kar vzpenja in nas po petih minutah pripelje na skalnat ovinek, od kjer se nam odpre lep razgled na reko Sočo, ki se vije proti morju in na kostnico-spomenik padlim v 1. Svet.vojni na Oslavju/Oslavia (bela okrogla zgradba v italijanskih Brdih/Collio).

Po nadaljnjih 15-ih minutah prispemo na makadamsko pot, kjer je tudi klopca za kratek oddih. Makadamska pot pripelje z bližnjega ovinka asfaltirane ceste, ki pelje na Sabotin iz Goriški Brd in se po nekaj metrih priključi na cesto, ki pelje po italijanski strani iz Šentmavra. Če se nam iz koče oziroma okrepčevalnice na Sabotinu ne ljubi več na greben, potem se po cesti spustimo do tega ovinka, kjer se priključimo na pot za koridorjem. Vsi, ki se na Sabotin pripeljete z avtom, pa lahko na ovinku parkirate, in nadaljujete s hojo po poti iz tega opisa. Tako boste brez večjih naporov užili najlepši del Sabotina.

Od razpotja pri klopci zavijemo desno in po par korakih prispemo na cesto v Italiji na 5. ovinku/tornante. Po njej se blago vzpenjamo do naslednjega, 6. ovinka. Malo pred 6. ovinkom bomo na naši levi opazili markirano stezo, ki se zelo strmo vzpne do italijanske karavle in od tu na vrh Sabotina. Mi nadaljujemo do 6. ovinka, kjer zavijemo na kolovoz, ki se s ceste odcepi na naši desni, in še naprej v blagem vzponu prečimo južna pobočja Sabotina. Po kolovozu lahko nadaljujemo do ruševin cerkvice Sv. Valentina in od tu nadaljujemo po grebenu, po katerem vodi južna pot. Od klopce do cerkvice je približno 15 min, od cerkvice do vrha Sabotina pa še 20 min zmerne hoje.

Namesto da gremo do cerkvice, pa lahko že nekaj minut prej zavijemo na stezico, na katero nas usmeri možic na naši levi strani. Pot se zmerno vzpne skozi borov gozdiček, naprej pa se večinoma blago vzpenja po kraški gmajni tik pod grebenom Sabotina. Od klopce do odcepa na stezico je približno 10 min, od tu do vrha Sabotina pa še 15 min zmerne hoje.

Katero od poti bi izbrali, je odvisno predvsem od vremena. Če je vreme lepo in ne piha, potem se odločimo za pot do cerkvice in naprej po slikovitem kamnitem grebenu, po katerem poteka meja med Slovenijo in Italijo, tako da lahko hodimo z vsako nogo po eni državi. Pot je v lepem vremenu zelo razgledna. Pred nami se dvigajo Julijske Alpe, desno pod nami reka Soča in nad njo Sveta Gora, na naši levi pa seže pogled vse do morja in na Goriška Brda in italijanska Brda/Collio, Furlansko nižino in Dolomite v ozadju. Za nami pa se dviga Trnovska planota, pod njo pa sega pogled po Vipavski dolini do Nanosa in Vremščice. V dolini pod nami sta Nova in Stara Gorica, za njima pa Kras in morje.

Če zelo piha, potem pa se odločimo za pot pod grebenom po italijanski strani. S te poti imamo ves čas razgled na Brda in reko Sočo, ki vijuga do morja, v jasnem vremenu pa sega pogled vse do Dolomitov. Stezica pod grebenom je pravo nasprotje kamnite poti po grebenu, saj poteka po lepi kraški gmajni, kjer nas v toplih dneh opajajo dišave trav in divjih zelišč, jeseni pa barvajo rdeči listi ruja.
Najboljše je, da prehodite pot krožno (mimo cerkvice gor, pod grebenom dol).

Pot z grebena v dolino lahko še podaljšamo:

Možnost 1:
Če se odpravimo po grebenu do cerkvice Sv. Valentina, potem nadaljujemo po južni poti mimo nekdanjega napisa Naš Tito. Poti sledimo še nekaj ovinkov, dokler ne gremo mimo na novo zrite poti. Nadaljujemo po stari poti, dokler ta ne zavije levo, mi pa nadaljujemo naravnost mimo večje skale, kjer kmalu stopimo na italijansko stran. Pot se rahlo dviga in spušča, dokler nas ne pripelje do brunarice. Od tu naprej se blago spuščamo po kolovozu do razpotja pri večji skali, kjer nadaljujemo desno navzgor. Levo navzdol se priključimo na južno pot. Pot po kolovozu se blago dviga do ceste, ki pripelje iz Šentmavra. Nadaljujemo navzdol po cesti do 3. ovinka / tornante, kjer se po stezici priključimo na pot za koridorjem tik pod kaverno z obokanim vhodom.

Možnost 2:
Če se odpravimo po poti pod grebenom, nadaljujemo do kolovoza, ki pripelje od cerkvice Sv. Valentina. Tu namesto desno proti cesti in klopci pri ovinku št. 5, zavijemo par korakov v levo (v smeri cerkvice) in nadaljujemo po označeni stezi, ki se spušča od kolovoza desno. Steza se v spodnjem delu položi in kasneje razcepi na dva dela. Če zavijemo levo, se priključimo na južno pot pod bivšim napisom Naš Tito. Od tu nadaljujemo tako, kot je opisano pod možnost 1.
Če gremo desno, se bo naša pot kmalu pričela zelo strmo spuščati po kamnitem terenu do steza, ki pripelje z južne poti, kot je opisano pod možnost 1. Nadaljujemo v desno in kmalu prispemo do brunarice. Od tu naprej se blago spuščamo po kolovozu do razpotja pri veliki skali, kjer nadaljujemo desno navzgor. Levo navzdol se priključimo na južno pot. Pot po kolovozu se zmerno dviga do ceste, ki pripelje iz Šentmavra. Nadaljujemo navzdol po cesti do 3. ovinka/tornante, kjer se po stezici priključimo na pot za koridorjem tik pod kaverno z obokanim vhodom.

Nič hudega, če smo pozabili kje zaviti in prišli skoraj na konec južne poti. Namesto da zavijemo levo na stezo, ki pripelje na stopnice po južni poti, nadaljujemo naravnost po označeni poti, ki pripelje iz vasi Šentmaver. Po nekaj minutnem spustu prispemo na ožjo cesto, ki vodi nad koridorjem ceste za Goriška Brda. Nadaljujemo v desno in prehodimo cesto do konca koridorja. Tu se priključimo na cesto, ki pelje na Sabotin iz vasi Šentmaver. Nadaljujemo po cesti v desno navzgor le nekaj metrov in nato nadaljujemo po kolovozu, ki ga vidimo na levi strani. Po nekaj minutah prečenja pobočja, pridemo na slovensko stran na pot za koridorjem. Od tu sledi le še kratek spust do parkirišča.

Više nad koridorjem ceste (za drugo žičnato ograjo) vodi tudi stezica, ki pa je mestoma zelo zaraščena, zato je lažje in hitreje, če koridor prehodimo po cesti.

Izlet lahko podaljšamo do naslednjih ciljev: Dom na Sabotinu

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga