Zadnja Trenta (Flori) - Šmihelovec (čez Prehodec)

Dostop do izhodišča:
Iz Kranjske Gore se čez prelaz Vršič peljemo proti Bovcu ali obratno, a le do 49. serpentine vršiške ceste (v bližini vasi Trenta). Tu se usmerimo na stransko cesto v smeri izvira reke Soče. Cesta nas po krajšem vzponu hitro pripelje do parkirišča pred kočo pri izviru Soče, a mi nadaljujemo levo čez most in cesti naprej sledimo do parkirišča na koncu ceste (ob parkirišču opazimo planinske oznake za Bavški Grintavec, slapove Suhega potoka in Jalovec).

Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po cesti, ki je zaprta z zapornico in že po nekaj deset metrih pridemo do razpotja.
Usmerimo se desno proti Jalovcu in Zavetišču pod Špičkom. Pot hitro preide v strnjen gozd, kjer se začne strmo vzpenjati. Strma pot, ki skoraj ves čas poteka skozi gozd, nas po približno uri in pol hoje pripelje na razpotje, kjer nadaljujemo po levi poti v smeri zavetišča pod Špičkom (desno Jalovec, Mali kot in Jalovška škrbina, obe poti sta markirani). Pot naprej se za nekaj časa rahlo položi, nato pa se ponovno prične strmo vzpenjati, tokrat skozi občasno vse bolj redek gozd. Višje gozd postane še redkejši in s poti se nam začno odpirati lepi razgledi na okoliške vrhove. Le nekoliko naprej pa pridemo do označenega razpotja, kjer se v levo odcepi markirana, a slabo shojena pot na Bavški Grintavec.
Usmerimo se levo na omenjeno pot in prečimo pobočja proti jugozahodu. Pot tu večinoma poteka ob ruševju in redkih macesnih. Za kratek čas nato zavije pot rahlo v desno kjer prečimo krajše strmo pobočje. Slabo uhojena pot nato ponovno preči pobočja, pred nami pa lahko lepo vidimo greben vrhov od Vršaca do Velikega Pelca. Pot se v nadaljevanju rahlo spušča in nas vodi proti široki grapi na levi strani Vršaca. Ko pridemo v omenjeno grapo se ponovno pričnemo strmeje vzpenjati. Sprva pot poteka po desni strani nato pa sledi vzpon po levi strani grape, ki je poraščen s travo. Višje ko se približamo strmim skalnatim pobočjem zavije pot odločno v levo. Sledi vzpon po rahlo zaraščeni grapi nato pa pot zavije levo in se prične vzpenjati po strmem in izpostavljenem terenu. Pot je tu zelo slabo uhojena in je porasla s travo in drugim rastjem, tako da je še posebej v mokrem zelo nevarna za zdrs. Pot tudi ni zavarovana zato je potrebno še nekaj več previdnosti.
Takšna pot nas nato pripelje na manj strma travnata pobočja na jugovzhodni strani Vršaca. Tu je pot zelo slabo vidna in se kmalu prične občutneje spuščati. Še naprej večinoma v spustu prečimo travnato poljano Srednjica v smeri proti jugu. Pot, ki je markirana vendar slabo vidna se tu spusti približno 200 višinskih metrov. S travnatih pobočij nas pot nato pripelje v pas redkega macesnovega gozda. Ko se nekoliko približamo globoki prepadni grapi, pot zavije v desno in se prične strmeje vzpenjati. Pot nato kmalu zavije v levo in po ozkem prehodu nad grapo imenovanem Prehodec preči izpostavljeno pobočje. Ker pot ni zavarovana je potrebno nekaj več previdnosti. Pot nas nato pripelje do naslednje travnate poljane imenovane Za Razorcem.
Slabo vidna pot v nadaljevanju preči travnata pobočja in se kasneje nekoliko spusti v dolinico kjer bomo ob poti opazili večji balvan in mlako. Nadaljujemo po dolinici kjer je pot zelo slabo vidna in občasno rahlo zaraščena. Ko pridemo pod pobočja Skutnika, zapustimo omenjeno dolinico in se vzpnemo levo na neizrazit travnat greben. Nadaljujemo ob omenjenem grebenu in pot kmalu zapusti travnata pobočja. Tu pot sprva poteka ob ruševju, nato pa preči nekoliko strmejše pobočje nad široko grapo. Tu so nam v pomoč tudi varovala. Pot v nadaljevanju še naprej preči občasno precej strma pobočja na južni strani vrha Zagorelec. Pot nas nato pripelje do melišč pod Kanjskim prevalom in se ponovno prične nekoliko strmeje vzpenjati. Z melišč pot zavije v desno in nas po kratkem vzponu pripelje do travnatega terena med Zagorelcem in Šmiholovcem.
Tu zapustimo označeno pot in se usmerimo desno v dolinico med omenjenima vrhovoma. Tu lahko hodimo po dnu doline kjer je občasno tudi vidna steza. Ko se bomo nekoliko približali sedlu Čez Lužo, bomo levo od vrha Šmihelovec opazili izrazito grapo, ki vodi proti grebenu. Preko melišč se usmerimo proti omenjeni grapi po kateri nato dosežemo manjšo škrbino na grebenu. V grapi, ki je razmeroma strma je sicer tudi precej grušča, tako da lahko tudi precej drsi. Priporočljivo je da se vzpenjamo po levem robu grape kjer si lahko pomagamo tudi s skalovjem.
Na škrbini kjer se nam odpre pogled proti zahodu nadaljujemo desno in najprej prečimo pobočje na levi (zahodni) strani grebena. Pri prečenju je potrebno nekaj previdnosti, saj je pobočje rahlo izpostavljeno in nevarno za zdrs. Na tem delu nam je v pomoč tudi nekaj možicev. Po nekaj deset metrih prečenja se nato usmerimo desno navzgor po dokaj strmem pobočju, ki je delno poraščeno s travo. Po pobočju, ki je še naprej nevarno za zdrs se vzpnemo proti grebenu. Malo pred grebenom strmina nekoliko popusti, mi pa nadaljujemo rahlo levo in sledi le še kratek vzpon do razglednega vrha.
Pri sestopu se najprej vrnemo do markirane poti in nato kratek čas nadaljujemo po slabo uhojeni poti proti sedlu Kanja. Na razpotju se usmerimo levo navzdol in sestopimo po bolje uhojeni poti mimo Planine Zapotok nazaj do izhodišča v Zadnji Trenti.

Ob poti: Konj (1800m), Prehodec (1700m), Čez Lužo (1986m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama