Zadnjica - Pihavec (čez Luknjo)
Izhodišče: Zadnjica (650 m)
Širina/Dolžina: | 46,3824°N 13,7604°E |
| |
Ime poti: čez Luknjo
Čas hoje: 5 h 15 min
Zahtevnost: zahtevno brezpotje
Višinska razlika: 1769 m
Višinska razlika po poti: 1769 m
Zemljevid: TNP 1:50.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 9.288
| 2 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Iz Kranjske Gore se čez prelaz Vršič peljemo proti Bovcu ali obratno, a le do 50. serpentine vršiške oz. Ruske ceste (v bližini vasi Trenta). Tu zavijemo na stransko cesto, ob kateri nato pa nekaj 100 metrih parkiramo na parkirišču ob cesti.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po cesti, le ta pa nas mimo nekaj hiš (predvsem vikendi) v približno 15 minutah pripelje do mesta, kjer se cesta razcepi na dva dela (ob križišču je bilo nekoč parkirišče, danes pa je parkiranje prepovedano).
Nadaljujemo po spodnji desni cesti (po zgornji cesti prispemo do tovorne žičnice, ki pelje na Pogačnikov dom) v smeri Doliča, Luknje in Prehodavcev. Sprva zložni cesti, ki nas vodi čez razgledne travnike, višje pa skozi gozd, sledimo skoraj do njenega konca, oz. točneje do označenega razpotja, kjer se v desno odcepi markirana pešpot proti Prehodavcem (do sem potrebujemo približno 1 uro).
Z razpotja na predelu imenovanem Utro nadaljujemo naravnost, cesta pa se tu dokončno spremeni v pešpot oz. mulatjero. Vzpon nadaljujemo po stari mulatjeri, katera se v nadaljevanju zmerno vzpenja čez občasno bolj strma pobočja. V nadaljevanju se že kmalu v desno odcepi plezalna pot čez Komar, mi pa nadaljujemo naravnost ter vzpon še naprej nadaljujemo po široki poti. Razgledna pot, ki občasno poteka čez zelo strma pobočja, pa nas višje pripelje na naslednje označeno razpotje.
Z razpotja se usmerimo levo v smeri Pogačnikovega doma, Luknje in Triglava (desno Koča na Doliču). Od razpotja nas vojaška mulatjera vodi proti vzhodu in preči strma pobočja. Kasneje se pot nekajkrat vzpne v ključih, nato pa ponovno sledi prečenje v rahlem vzponu vse do sedla Luknja.
Na sedlu se usmerimo levo za oznakami Bovški Gamsovec in se pričnemo vzpenjati čez travnata pobočja. Pot gre nato rahlo v desno in ob jeklenici preči gladko skalno pobočje. Za jeklenico pot zavije rahlo v levo in ponovno poteka po travnatih pobočjih. Pred seboj bomo nato rahlo v levo zagledali manjše melišče, markirana pot pa malo pred meliščem zavije v desno (90°) proti Bovškemu Gamsovcu (severovzhod). Na tem ovinku markirano pot zapustimo in se usmerimo na omenjeno melišče. Nekaj metrov za ovinkom je ob markirani poti na levi strani tudi možic, ob njem pa so postavljeni gojzarji. Takoj ko pridemo čez omenjeno melišče, na travnato pobočje zavijemo v desno, tako da se vzpenjamo skoraj vzporedno z markirano potjo. Travnata pobočja zamenjajo skale, mi pa se še naprej vzpenjamo v isti smeri. Kmalu bomo na levi strani opazili še eno melišče, ki zavije rahlo levo navzgor. Na koncu tega melišča zavijemo v levo in se vzpnemo proti ozkemu žlebu. Pred vstopom v žleb je na levi strani tudi spominska plošča v spomin Tinetu Miheliču. Od spominske plošče nato nadaljujemo po žlebu, ki je dokaj strm in potrebnega je kar nekaj plezanja. Ko postane žleb zelo ozek, splezamo iz žleba na levo stran na travnato pobočje in se vzpnemo levo navzgor, tako da v vzponu prečimo pobočja proti zahodu. Nato prečimo ozko melišče in se vzpnemo po še nekoliko strmejšem travnatem pobočju (še vedno prečenje proti zahodu). Ko postane pobočje položnejše zavijemo v desno in se pričnemo vzpenjati proti severu. Travnato pobočje kmalu zamenjajo skale in sledi še kratek vzpon proti škrbini Čez Kamen (2331 m). Na škrbini zavijemo v levo in se po nekaj metrih priključimo markirani poti s Kriških podov. Pot od škrbine nato poteka po južni strani Pihavca proti zahodu, nato pa zavije rahlo v desno in sledi še kratek nezahteven vzpon do vrha.
Sestopimo lahko po markirani poti mimo Pogačnikovega doma na Kriških podih.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
Diskusija o izletu Zadnjica - Pihavec (čez Luknjo)
|
darinka48. 01. 2018 |
Sem si ogledala slike in kje poteka pot na Pihavec od Sedla Luknja. Lani sem šla tam mimo na Gamsovec, ampak odcepa nisem videla. Niti nisem bila pozorna nanj sicer bi pogledala. Je šel lani kdo na Pihavec po tej strani? Od Pogačnika je bila tabla , da je zaprta.
|
|
|
|
turbo8. 01. 2018 |
Pot orientacijsko ni težavna, je običajno možic na ovinku. Tisti žleb gor grede ne predstavlja težav, se potegneš in izstopiš levo ven na strme trave, potem pa v cik caku do stika z markirano. Takih kapitalnih kozorogov kot tam, nekaj metrov od tebe, skoraj jih počohaš, še nisem videl) Ker je proti Kriškim pot zaprta zaradi podora, druge ni, kot po isti nazaj. V tistem žlebu se malo zagozdiš , pa v razkorak in počasi dol Najlepše je iti preko planine Zajavor (zaraščene, a je mulatjera v gozdu še lepo hodna) in od tam po strmih travah proti Luknji - z malo sreče najdeš potoček, ki polzi po skalah v vznožju Malega Pihavca. (Justi je pasla na Zajavorju , z Vinkom pa sva našla potoček, ko smo bili pred leti tam in tudi ostanke planine)
|
|
|
|
darinka48. 01. 2018 |
Sem videla že nekaj planincev, ki so šli po tisti potki. Potem so se vrnili po mulatjeri v Zadnjico. Naprej niso imeli namena iti. Vsaj tako so rekli. Bi približno vedela, kje se gre. Če ne bo megle in dežja kot lani ne bo težav. Hvala za opis.
|
|
|
|
turbo8. 01. 2018 |
Prvič, ko boš v Zadnjici, ti bosta Justi in Vinko povedala še marsikaj o tej poti Je res čudovita tura
|
|
|
|
B29. 01. 2018 |
Kje pa je odcep v Zadnjici proti planini Zajavor?
|
|
|
|
djimuzl10. 01. 2018 |
Po karti sodeč kakih 200 metrov pred razpotjem opisane poti in poti proti Prehodavcem.
|
|
|
|
turbo10. 01. 2018 |
Ja, malo pred odcepom za Prehodavce, na neizrazitem cestnem ovinku v desno, je levo v gozdu skrit začetek mulatjere, ki je lepo razviden (včasih možic ob cesti). Do mesta, kjer je bila planina je pot lepo hodna, na planini pa je vse zaraščeno. Od tam do stika s z markirano potjo pa se gre vseskozi v desno navzgor po mestoma nesramno strmih travah. Najbolje naravnost navzgor do stika s "potjo" Luknja - Kriški podi, ki se jo v travah bolj sluti kot vidi in po njej desno na Luknjo ali levo na Kriške oz. malce pod.
|
|
|
|
darinka431. 07. 2018 |
Bili smo v soboto 30.7. Darko , nada in jaz. Vsi trije prvič. Sem si preslikala pot na telefon. Ampak to brezpotje je res brezpotje. Razen tistega možiča, ki je malo naprej od zajl z Luknje ni prav ničesar. Zadnje melišče pred ploščo pa je zelo neprijetno za hojo. Nismo obupali in smo ploščo našli in plezali v kamin. Kar zahtevno. Na vrhu pa prekrasno. Nikogar. Sestopili smo na drugo stran na Kriške pode. Sam grušč in kamenje. Kar nevarno. Smo počakali, da je šel prvi, pa drugi, ker je bilo kamenje prav nastavljeno da zgrmi. Snežišče , ki je spodaj ostalo, pa ne predstavlja prav nobene težave. Zelo zelo zahtevna tura.
|
|
|
|
ločanka1. 08. 2018 |
darinka, mi smo malo pred kaminom zavili levo, vsaj tako se spomnim. Je že več let od takrat. Je bilo rečeno, da je tako lažje
|
|
|
|
darinka41. 08. 2018 |
Mi smo se ravnali po opisu. Ampak ko si prvič ne veš kam?. Smo še pred ploščo zavili levo v trave. Strmina je bila tam in črne murke. Toliko jih še nisem videla v tistih travah. Potem smo od tam prečili desno in prišli na melišče pod ploščo. Nismo hoteli še enkrat v levo nad ploščo ampak kar po žlebu . Potem smo našli pot do vrha.
|
|
|
|
Jernej96826. 04. 2021 23:23:24 |
Lepo dokumentirana pot Upam, da pride čimprej na vrsto. Ravno včeraj sem Pihavec občudoval iz neposredne bližine (Zadnjiški Dol).
|
|
|
|
darinka427. 04. 2021 07:21:16 |
Splača se jo prehoditi. Mi nismo videli takrat niti enega kozoroga. Ostane pa v spominu brezpotna tura, kar se spomnim sem v tisti visoki travi brala opis s telefona , ker smo šli preden smo našli ploščo Miheliča preveč levo in smo potem brez težav prišli do nje. Naprej pa res ni bilo več težko.
|
|
|
|
turbo27. 04. 2021 07:38:12 |
Kozorogi radi počivajo na skalnih policah v ostenju Vrha nad Kamnom. Enkrat se spomnim enega, ki je bil na takem mestu, da je bilo mene strah...
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.