Zadnjica - Škrlatica

Dostop do izhodišča:
Iz Kranjske Gore se čez prelaz Vršič peljemo proti Bovcu ali obratno, a le do 50. serpentine vršiške oz. Ruske ceste (v bližini vasi Trenta). Tu zavijemo na stransko cesto, ob kateri nato pa nekaj 100 metrih parkiramo na parkirišču ob cesti.

Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po cesti, le ta pa nas mimo nekaj hiš (predvsem vikendi) v približno 15 minutah pripelje do mesta, kjer se cesta razcepi na dva dela (ob križišču je bilo nekoč parkirišče, danes pa je parkiranje prepovedano).
S starega parkirišča se usmerimo na levo cesto v smeri Pogačnikovega doma na Kriških podih (desna cesta vodi proti Prehodavcem in Doliču). Po 15 minutah nadaljnje hoje nas cesta pripelje do spodnje postaje tovorne žičnice, kjer se le ta konča.
Vzpon nadaljujemo po markirani peš poti (mulatjeri), ki se zmerno vzpenja skozi gozd. Pot, ki se vzpenja nad dolino Belega potoka, pa nas hitro pripelje na zelo strma pobočja (nevarnost padajočega kamenja), čez katera vodi zelo široka peš pot. Pot naprej preči grapo Veliki Presek, za katero pridemo na kratko izpostavljeno polico, preko katere pridemo s pomočjo jeklenice. Naprej se pot vrne v gozd, kjer se v številnih okljukih zmerno vzpenja. Nekoliko naprej nas pot pripelje pod manjši previs, kjer bomo lahko opazili številne paličice, ki jih pohodniki postavljajo, da se skala ne zvali v dolino (paličice so postavljene bolj za šalo, kot zares). Pot naprej preči nekaj manjših grap, nato pa nas mimo kapelice pripelje do večje grape. Z nekaj previdnosti (nezahtevno) prečimo omenjeno grapo za katero se v nekaj minutah nadaljnje hoje povzpnemo do prijetnega počivališča (dve klopi ob poti). Naprej prečimo še eno večjo grapo (v zgodnjem poletju možnost snežišča), nato pa se pot vrne v gozd. Višje gozd postaja vse redkejši, pot pa nekoliko bolj strma in vse bolj razgledna.
Pot, ki se še naprej vzpenja po stari mulatjeri, pa nas nato mimo še dveh klopi pripelje v pas rušja, za katerim preidemo v bolj kamnit svet. Naprej se vzpenjamo čez manjša melišča, po vse bolj razgledni poti, ki nas višje pripelje do prijetnega studenčka (izvira).
Le nekaj 10 korakov nad omenjenim izvirom, pa bomo prišli na neoznačeno razpotje, kjer se v desno odcepi neoznačena pot proti Spodnjemu Kriškemu jezeru (2 minuti), mi pa nadaljujemo rahlo levo po še naprej široki planinski poti. Pot naprej nas vodi mimo manjši ruševin, mi pa ji sledimo vse do označenega razpotja, kjer se nam z desne priključi pot iz doline Vrata. Nadaljujemo levo in po dveh minutah nadaljnje hoje prispemo do Pogačnikovega doma na Kriških podih.
Od Pogačnikovega doma nadaljujemo v smeri Razorja in Križa po poti, ki se rahlo spusti in nas v nekaj korakih pripelje do naslednjega razpotja, kjer gremo desno (levo Razor). Naprej se vzpenjamo po sprva zložni, nato pa po nekoliko bolj strmi poti, ki nas vodi čez kraški svet Kriških podov. Nekoliko višje se v desno (oz. naravnost) odcepi pot, ki vodi k Zgornjemu Kriškemu jezeru, mi pa nadaljujemo naravnost (oz. levo) po poti, ki višje preči strma pobočja Kriškega roba. Ko nas pot na koncu prečenja Kriškega roba pripelje na greben, nam pogled uide na 2382 m visoko Šplevto (gora v obliki Indijanca). Naprej se pot strmo vzpne po razčlenjenem skalovju (nevarnost zdrsa) in nas višje pripelje na Bovška vratica.
Tu nadaljujemo naravnost navzdol (desno Križ 10 minut) po dobro uhojeni poti, ki nas po krajšem spustu pripelje na Vrh Kriške stene (2289 m), od koder se nam z leve priključi plezalna pot iz doline Krnice. Nadaljujemo v smeri Škrlatice in doline Vrata po poti, ki nas naprej vodi po svetu podov. Razmeroma zložna pot se nato kmalu razcepi na dva dela, mi pa nadaljujemo po levi v smeri Škrlatice. Pot naprej preči pobočja Gubna (2403 m) ter kasneje še težko dostopnega Dovškega Gamsovca (2440 m). Po približno 30 minutah lahkotne hoje, pa se pot ponovno prične strmo vzpenjati. Tokrat je naš cilj približno 2500 m visoka Rdeča škrbina, ki jo že lepo vidimo pred seboj, do nje pa se povzpnemo po zmerno strmem melišču.
Na Rdeči škrbini, kjer je označeno razpotje nadaljujemo naravnost (desno Dolkova špica 15 minut) po poti, ki s pomočjo jeklenice obide skalno rebro, nato pa nas pripelje v strmo grapo na vzhodni strani prej omenjene škrbine. Pot naprej se prične strmo spuščati po slabše uhojeni stezici, ki je zaradi precejšnje strmine in drobirja na poti nevarna za zdrs. Po nekaj minutah strmega spusta pot preide na melišče, po katerem se nato v nekaj minutah spustimo v Zadnji Dolek, kjer se priključimo poti iz Vrat.
V Zadnjem Dolku nadaljujemo levo in vzpon nadaljujemo po strmem melišču, kateremu sledimo dobrih 20 minut, nato pa nas markacije usmerijo desno v zahodno oz. jugozahodno steno Škrlatice. Pot, ki naprej dobi značaj plezalne poti, pa nas ob pomoči varoval pripelje do verjetno najzahtevnejšega dela poti. Naprej s pomočjo številnih skob in jeklenice prečimo gladko ter prepadno trebušasto skalo, nato pa pot preide v razčlenjeno skalovje, kjer se nato zelo strmo vzpenja. Dobro varovana in ves čas za zdrs nevarna pot, nas nato mimo okna v Škrlatici pripelje na glavni greben, kjer se pot položi. Vzpon nadaljujemo po nekoliko manj strmi poti, ki nas naprej vodi po in ob zelo razglednem grebenu. Tej poti, s katere se nam odpirajo lepi razgledi na bližnje Rokave, nato sledimo vse do vrha 2740 m visoke Škrlatice, le tega pa dosežemo po nekaj minutah nadaljnje hoje.

Ob poti: Spodnje Kriško jezero (1880m), Pogačnikov dom na Kriških podih (2050m), Bovška vratica (2375m), Vrh Kriške stene (2289m), Rdeča škrbina (2500m)

Izlet lahko podaljšamo do naslednjih ciljev: Škrlatica

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama, vpisna knjiga