Zajzera - Viš/Jof Fuart (Severovzhodna deber)

Dostop do izhodišča:
Čez mejni prehod Predel ali Rateče se zapeljemo do Trbiža / Tarvisio. Naprej se peljemo po stari cesti proti Vidmu / Udine. Že po nekaj kilometrih iz Trbiža / Tarvisio se levo odcepi cesta v Ovčjo vas / Valbruna. V Ovčji vasi / Valbruna zavijemo levo in cesti naprej sledimo po dolini Zajzere navzgor. Po nekaj kilometrih vožnje pridemo do križišča pri mostičku nad cesto (pri drugem mostičku). Tu zavijemo levo v smeri oznak Svetih Višarij / Monte Lussari in nato že po nekaj metrih vožnje zavijemo desno na veliko parkirišče kjer parkiramo.

Opis poti:
Na koncu parkirišča se usmerimo na kolovoz, ki se po nekaj deset metrih priključi cesti. Nadaljujemo levo čez most in cesti sledimo do križišča kjer se usmerimo desno za oznakami »616 Rifugio Pellarini«. Nekaj časa nato hodimo ob reki in se kmalu priključimo gorski cesti. Nadaljujemo levo na gorsko cesto po kateri se nato dolgo časa vzpenjamo. Ves čas hoje po cesti se držimo oznak za pot 616 ter kočo Rifugio Pellarini.
Na približno polovici vzpona po cesti se desno odcepi zelo zahtevna pot na Mali Nabojs (Piccolo Nabois). Mi nadaljujemo po cesti vse do konca, kjer je spodnja postaja tovorne žičnice. Nadaljujemo rahlo desno na kolovoz, ki pa hitro preide v stezo. Pot nato zavije v levo in se prične vzpenjati po nekoliko strmejšem pobočju pod žičnico. Vzpenjamo se večinoma skozi gozd proti vzhodu, občasno pa se nam odpre tudi lep razgled na okoliške vrhove. Takšna pot nas pripelje do označenega razpotja kjer nadaljujemo desno za oznakami Rif. Pellarini (20 min), levo pa vodi pot 617 na Svete Višarje (4 ure).
Pot nas v nadaljevanju kmalu pripelje iz gozda na melišča od koder se nam odpre zelo lep razgled proti Višu. Tu pot zavije v desno in sledi še zadnji vzpon do koče Pellarini. Od koče nadaljujemo po poti 616, ki nas že po nekaj deset metrih pripelje do razpotja. Nadaljujemo desno za oznakami Sella Nabois (Škrbina Nabojsa), levo pa vodi pot proti Žabniški škrbini (Sella Carnizza). Pot nas nato vodi preko široke struge hudournika na desno stran doline, kjer pridemo kmalu do novega razpotja. Nadaljujemo naravnost za oznakami Grande Nabois via normale, desno pa vodi grebenska pot na Veliki Nabojs.
Še naprej se vzpenjamo po desni strani doline mimo vse redkejšega ruševja in macesnov. Pot nas nato pripelje do še enega razpotja kjer nas napis na skali »NE Gola« usmeri levo, desno pa vodi pot naprej proti Škrbini Nabojsa.
Rdeče pike nas nato vodijo čez melišče proti severovzhodni debri Viša, ki je vidna že od daleč. V spodnjem delu je deber razdeljena na dva dela. Mi se usmerimo proti desni in se vzpnemo po melišču ob snežišču navzgor. Sneg se tu običajno obdrži skozi vso leto in je zato potrebna tudi primerna zimska oprema. Na poti v nadaljevanju pa je obvezna tudi uporaba čelade ter samovarovanja. Prečimo snežišče proti dobro vidni polici v steni Malega Viša (tako se imenuje skalni raz, ki razdeli deber na dva dela). Pot po nekoliko izpostavljeni polici nas nato pripelje na vzhodno stran Malega Viša, zavije v desno in nas pripelje do vstopa v plezalni del poti. Tu se vzpnemo s pomočjo jeklenice po zelo strmem žlebu. V zgornjem delu splezamo iz žleba na levo stran in se še nekaj časa strmo vzpenjamo ob jeklenici. Plezanje na tem delu je zelo zahtevno, upoštevajmo pa tudi, da so razmaki med klini na katere je pritrjena jeklenica zelo veliki, kar pomeni, da je padec kljub uporabi samovarovanja precej nevaren. V nadaljevanju nekoliko manj zahtevna pot zavije v desno in nas nato po grebenu pripelje do vstopa v deber. Skozi deber se nato vzpenjamo preko številnih skal in balvanov. Na nekaj težjih delih nam je v pomoč tudi jeklenica. Najtežji je vzpon čez visok kamin, ki je v zgornjem delu tudi rahlo previsen. Vzpon čez kamin je sicer dobro zavarovan z jeklenico, v pomoč pa nam je tudi nekaj klinov. V nadaljevanju pot kmalu zavije v levo in se nato vzpenja po levi strani grape navzgor. Na tem delu poti je potrebna precejšnja previdnost, saj je pot le na redkih mestih zavarovana. V zgornjem delu zavije pot v desno in nas po ozki polici s pomočjo nekaj jeklenic iz debri pripelje na travnato pobočje imenovano Božje police.
Za kratek čas še prečimo travnato pobočje, nato pa pot zavije v levo in se zelo strmo vzpne po nezavarovanem žlebu navzgor. Ko preplezamo strm žleb v katerem je sicer veliko dobrih oprimkov, ki olajšajo plezanje, pridemo na nekoliko manj strma pobočja na vzhodni strani Viša.
Pot v nadaljevanju zavije rahlo v desno in se vzpenja po pobočju, ki je nekoliko manj strmo, vendar zaradi neuhojene poti in grušča precej nevarno za zdrs. Ko se približamo jugovzhodnemu grebenu po katerem vodi običajna pot na Viš, zavije pot nekoliko v desno in se tudi s pomočjo nekaj jeklenic vzpne proti manjši škrbini s katere se nam odpre pogled proti severozahodu. Pri škrbini zavijemo v levo in sledi še prečenje po ozki polici do razpotja kjer se priključimo običajni poti na Viš.
Tu nadaljujemo desno in sledi samo še nekaj minut manj zahtevnega vzpona do zelo razglednega vrha.
Za sestop je najbolj priporočljivo, da si organiziramo prevoz z Nevejskega prevala in sestopimo mimo koče Corsi v dolino.
Če se moramo vrniti na isto izhodišče pa so vse poti precej zahtevnejše in daljše. Najkrajši vendar tudi najzahtevnejši je v tem primeru sestop po poti vzpona.
Druga možnost je da izberemo pot Anita Goitan do Trbiške škrbinice. S Trbiške škrbinice pa nato ne sestopimo v grapo, ki je zaprta in izjemno nevarna (označeno z napisom »NO«), temveč nadaljujemo naprej po označeni poti in se držimo oznak »R. Pellarini«.
Na izhodišče lahko sestopimo tudi preko Škrbine prednje Špranje in bivaka Mazzeni.

Ob poti: Rifugio Pellarini (1499m)

Priporočamo: podobni izleti, panorama, vpisna knjiga