125 let organiziranega planinstva na Slovenskem

Sedemindvajsetega februarja, stoletje in četrt od ustanovitve Slovenskega planinskega društva, je Planinske zveza Slovenije (PZS), najbolj množična športna organizacija v državi, počastila 125 let organiziranega planinstva na Slovenskem. Srečanju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem je sledil sprejem za sorodne organizacije, državne institucije in poslovne partnerje ter v prisotnosti številnih predstavnikov planinskih društev nato še svečano odprtje novih prostorov PZS na naslovu Ob železnici 30 a v Ljubljani.

27. februarja 1893 je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo (SPD), predhodnik Planinske zveze Slovenije, ki 125 let pozneje združuje 290 planinskih društev in klubov. Z več kot 57 tisoč člani je najbolj množična športna organizacija v Sloveniji in med najbolj množičnimi nevladnimi in prostovoljskimi organizacijami v državi. Planinska društva upravljajo 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov ter skrbijo za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov po vsej Sloveniji. Poleg tega planinska organizacija skrbi za varovanje gorske narave in varnost v gorah, za strokovno usposabljanje planinskih kadrov in planinsko kulturo. Planinski vestnik, ki izhaja od leta 1895, je najstarejša še izhajajoča slovenska revija. Istega leta je bil postavljen Ajažev stolp na Triglavu, letos pa mineva 240 let od prvega vzpona na najvišjo goro Slovenije, ki je tudi najmočnejši narodni simbol Slovencev. Svetovno prepoznavna alpinistična dejavnost in tekmovalni športi pod okriljem PZS - športno plezanje, ledno plezanje in turno smučanje - doživljajo pravi razcvet tako z vrhunskimi mednarodnimi dosežki kot na rekreativni ravni.

Predstavniki planinske zveze so se na dan praznovanja 125. obletnice najprej srečali z dr. Mirom Cerarjem. Predsedniku vlade Republike Slovenije so predstavili pomen in obseg urejanja planinskih poti ter predlagali stalna proračunska sredstva za njihovo vzdrževanje, glede planinskih koč, pomembnega dela slovenske turistične infrastrukture, bi želeli pomoč pri energetski in ekološki sanaciji ter davčne spodbude za upravljavce planinskih koč v visokogorju, prav tako uvedbo planinske izkaznice kot identifikacijskega dokumenta pri prenočevanju v planinskih kočah. Za priprave na olimpijske igre v Tokiu leta 2020, kjer se bo prvič predstavilo športno plezanje, v Sloveniji potrebujemo ustrezno infrastrukturo, pri čemer bi bila dobrodošla zagotovitev vsaj dela financiranja iz javnih sredstev. Predlagali so tudi spremembo zakonodaje glede prenosa kmetijskih zemljišč v lasti društev na sklad kmetijskih zemljišč ter ponovno obravnavo predloga, da Slovenski planinski muzej postane muzej nacionalnega pomena. Predsednik vlade RS je najprej čestital planinski zvezi ob visokem jubileju in hkrati podal zahvalo številnim prostovoljcem v planinski organizaciji za vse izvedene aktivnosti na različnih področjih delovanja. Glede podanih predlogov je obljubil, da jih bo preučil s posameznimi ministrstvi in da bomo kmalu obveščani o možnih rešitvah.

Tradicionalni položitvi cvetličnega aranžmaja pri spominski plošči na pročelju blagovnice Nama v Ljubljani, na ustanovnem mestu SPD, je v novih prostorih PZS sledil sprejem za sorodne organizacije, državne institucije in poslovne partnerje. Planinska zveza je iz rok predsednika Športne unije Slovenije Dejana Crneka tudi prejela certifikat zdravju prijazna organizacija. Popoldne je na svečanem odprtju novih prostorov 125 let planinske organizacije počastila tudi širša planinska javnost, ki je z odobravanjem sprejela novi dom slovenskih planincev.

"Na današnji dan pred 125 leti je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, predhodnik Planinske zveze Slovenije. Takratno vodstvo se je z globoko narodno zavestjo in velikim planinskim navdušenjem lotilo izvajanja mnogo aktivnosti, s katerimi so ohranjali "slovensko lice slovenskim goram". Skozi štiri različne družbene sisteme se je planinska organizacija od skromnih začetkov do danes razvila v eno od najštevilčnejših in vsebinsko najbogatejših nevladnih organizacij v Sloveniji. Današnji uvod v praznično leto smo želeli proslaviti delovno, zato smo svečano odprli nove prostore planinske zveze, ki so pomembna pridobitev za našo organizacijo predvsem zaradi funkcionalnosti, dostopnosti in možnosti, da bomo lahko v lastnih prostorih izvajali vsaj del planinskih usposabljanj, kot tudi večji del organizacijskih aktivnosti, ki so bile do zdaj razpršene na različnih lokacijah. Upam, da bodo s tem ti prostori postali tudi novi dom slovenskih planincev oz. stična točka ljubiteljev gora v urbanem okolju glavnega mesta. Praznovanje 125. obletnice se je z odprtjem novih prostorov začelo, vsekakor pa se bomo visokega jubileja spomnili še na različnih planinskih prireditvah v letošnjem letu," je poudaril predsednik PZS Bojan Rotovnik.

O pomenu in planinskem obrazu novih prostorov je spregovoril generalni sekretar PZS Matej Planko: "Veseli me, da smo danes ob visokem jubileju planinske organizacije odprli in planinski skupnosti dali v uporabo nove poslovne prostore ter s tem sklenili 20 let staro pobudo. Novi prostori v velikosti 365 kvadratnih metrov so enostavno dostopni z avtoceste in imajo 19 lastniških parkirnih prostorov. So funkcionalno urejeni in imajo veliko sejno sobo, ki jo lahko pregradimo v tri manjše. S tem smo izpolnili vse zahteve, ki smo si jih postavili na začetku nakupnega postopka. Prostorom smo želeli dati tudi čim več planinskega duha, zato vas bodo na hodnikih spremljale panorame gora, začenši daleč na vzhodu z Donačko goro in preko Pohorja v Kamniško-Savinjske Alpe. Vključena je tudi panorama Julijskih Alp, ki se preko Bohinjskih gora izteče v notranjsko sredogorje. V prostorih so ustrezno mesto dobile fotografije vseh dosedanjih predsednikov PZS ter darila, zahvale in priznanja planinskih društev, sorodnih organizacij in državnih institucij. Pri načrtovanju in izboru opreme smo upoštevali tudi zahteve po zdravem delovnem okolju in ergonomiji delovnega mesta. Verjamem, da se bomo tako zaposleni kot ostali obiskovalci v prostorih dobro počutili in bo v njih planinska organizacija uspešno delovala vrsto let."

Zbrane je nagovoril tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez Bogdan Gabrovec: "Vsebinsko ste v preteklosti naredili neprecenljivo veliko za Slovenijo v vseh oblikah družbene ureditve, največ zagotovo v ohranjanju prečudovite narave v gorskem svetu, zato vam v imenu Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez izrazim iskreno športno zahvalo pri razvoju slovenskega rekreativnega športnega udejstvovanja in hkrati doseganja vrhunskih športnih rezultatov. Z vašim vstopom v družino olimpizma je slovensko olimpijsko gibanje pridobilo dodano vrednost, ki jo lahko prispeva samo športna organizacija, ki šport dejansko goji kot način življenja."

O Slovencih in gorski identiteti, dediščini 125 let Planinske zveze Slovenije, je na obeh dogodkih na novem sedežu PZS spregovoril zgodovinar dr. Peter Mikša, kulturni pečat je dodala vokalno-instrumentalna skupina Triglavski zvonovi iz Mojstrane in Dovjega. Planinska zveza zdaj domuje na obrobju BTC-ja, kjer se je zbralo razveseljivo število slovenskih planincev ter praznovanje izkoristilo še za prijetno druženje, obujanje spominov in kovanje načrtov za prihodnost. Ob tej priložnosti sta na spletni strani PZS zaživeli novi podstrani: Častni člani Planinske zveze Slovenije in Zgodilo se je na današnji dan.

Poleg selitve sedeža PZS zadnje obdobje zaznamuje tudi informatizacija delovanja planinske zveze: informacijski sistem Naveza, ki povezuje vsa planinska društva, vzpostavitev katastra planinskih poti, alternativne možnosti včlanjevanja v planinsko organizacijo (prek spleta, na Petrolu, z darilnimi karticami), prenos podatkov in arhivov na spletno stran ter dejavnost na družabnih omrežjih, tako da PZS kljub tradicionalni naravnanosti stopa v korak s časom.