4. dan Alpske konvencije 29.6.2013

Osrednji namen Dneva Alpske konvencije v Mojstrani v soboto, 29. junija 2013, je bil opozoriti na občutljiv
alpski prostor, predstaviti pomen Alpske konvencije in posebnosti alpskih dolin, pomen ohranjanja narave in
kulturne dediščine ter spodbuditi obiskovalce, da alpske doline obiskujejo na okolju prijazen. Za obiskovalce
so organizatorji pripravili kolesarjenje v prelepi alpski dolini, v Radovno in Krmo, mednarodno obarvan
spremljevalni program ter filmski večer dan poprej. Dogodek, ki so ga organizirali Planinsko društvo Dovje-
Mojstrana, Triglavski narodni park, Planinska zveza Slovenije, CIPRA Slovenija, Hiša Pr Katr ob sodelovanju
z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor ter Stalnim sekretariatom Alpske konvencije, in ki je v Sloveniji
potekal četrtič, je EDINI Dan Alpske konvencije na območju alpskih držav in primer vzornega sodelovanja
različnih deležnikov na območju Alp z lokalnim okoljem.

Alpe so območje številnih naravnih pojavov, krajinske pestrosti, različnih kultur in jezikov. Za varstvo tega
izjemnega prostora je osem alpskih držav in Evropska skupnost podpisalo mednarodno pogodbo – Alpsko
konvencijo, ki podpira trajnostni razvoj alpskega prostora, vključevanje interesov prebivalstva in obravnavanje
Alp kot enotnega prostora. Eden izmed pomembnih izzivov na območju Alp je tudi umirjanje prometa v alpskih
dolinah, zato so organizatorji sobotnega dogodka želeli obiskovalce doline Radovne in doline Krme spomniti,
da je doživljanje alpskih dolin za obiskovalce in naravo lepše, če jih obiskujemo s kolesom ali peš.
Filmski večer je v petek, 28. junija 2013, potekal v Slovenskem planinskem muzeju, kjer si je polna dvorana
obiskovalcev ogledala dva filma, Ciprinega Za skalnega puščavarja in močerada in zmagovalni film letošnjega
mednarodnega festivala gorniškega filma IMFFD 2013 z naslovom Vas, daleč od vsega, ki je navdušil zbrano
občinstvo.
Osrednji dogodek ob Dnevu Alpske konvencije smo pripravili v soboto, 29. junija 2013, ko smo organizirali
rekreativno kolesarjenje pod vodstvom turnokolesarskih vodnikom Planinske zveze Slovenije iz Mojstrane v
Radovno in Krmo, pohod do Pocarjeve domačije z delavnico in ogledom filma ter bogat spremljevalni program
pri Slovenskem planinskem muzeju. Celotni dan smo poimenovali »Po alpskih dolinah s kolesom in peš – iz
Mojstrane v Radovno in Krmo!« Za kolesarje in pohodnike je bil organiziran prevoz z vlakom iz Nove Gorice in
Ljubljane ter avtobus z Jesenic do prizorišča v Mojstrani, doživljajski pohod in vodeno kolesarjenje, ogled
Slovenskega planinskega muzeja in Pocarjeve domačije (muzejsko urejene domačije in informacijske postaje
TNP), plezanje na plezalnem stolpu in prikaz gorskega reševanja v steni Grančišča v organizaciji Društva GRS
Mojstrana, ter čudovite delavnice za otroke Pravljični šepet gora z obiskom padarice, vedeževalke in vražarice
Ance ter pravljičarja Bukovnika. Tokratni Dan Alpske konvencije smo želeli posvetiti tudi širšemu sodelovanju
organizatorjev s prijatelji in občinami v Sloveniji in tujini. Program so tako s petjem, plesom, glasbo in skeči
sooblikovali KUD Jaka Rabič Dovje – Mojstrana, občini Idrija (Alpsko mesto leta 2011) in Tolmin, ter
partnerska parka TNP: Biosferni park Nockberge z avstrijske Koroške in Naravni park Julijsko predgorje iz
Rezije s predstavitvijo svojih zavarovanih območij in kulturne dediščine alpskega prostora. Na prireditvenem
prostoru so se poleg Idrije in Geoparka Idrija, Posoškega razvojnega centra in Tolmina, Biosfernega parka
Nockberge in Naravnega parka Julijsko predgorje predstavili še Turistično društvo Dovje – Mojstrana, CIPRA
Slovenija, društva za varstvo Alp, Triglavski narodni park in Stalni sekretariat Alpske konvencije, kjer so
obiskovalci lahko dobili še več informacij o Alpski konvenciji.

Vse zbrane so v uradnem delu pozdravili župan Občine Kranjska Gora Jure Žerjav, generalna direktorica
Direktorata za prostor Ministrstva za infrastrukturo in prostor mag. Tanja Bogataj, direktor Triglavskega
narodnega parka mag. Martin Šolar, podpredsednik PZS, predsednik PD Dovje Mojstrana in vodja Slovenskega
planinskega muzeja Miro Eržen ter predsednik CIPRE Slovenija dr. Matej Ogrin, ki so poudarili pomen takih dni
z opozarjanjem na bisere alpskih dolin, trajnostno mobilnost in skupno sodelovanje pri varovanju alpskega
prostora in narave na sploh. Letos je bil konec maja prvič organiziran Dan Alpske konvencije s predstavitvijo
poročila o stanju Alp na temo trajnostnega turizma v Alpah tudi na območju Kamniško-Savinjskih Alp, in sicer
na Solčavskem. Tako sodelujoči kot organizatorji so si bili enotni, da se naslednje leto znova srečamo.

Alpska konvencija je prva mednarodna pogodba na svetu, ki zadeva gorsko območje. Sklenile so jo države
Alpskega loka: Avstrija, Francija, Italija, Kneževina Monako, Liechtenstein, Nemčija, Slovenija in Švica, ter
Evropska skupnost. Pomeni skupno odgovornost in skupno strategijo za sožitje med varovanjem narave in
gospodarjenjem z njenimi viri.
Alpe obsegajo območje veliko 190.959 km², ki v dolžino meri 1.200 km in v širino do 300 km. Alpski lok se
vzpenja od morja in seže do vrha Mont Blanca 4.807 metrov visoko. Alpsko gorovje se razteza prek osmih
držav, pri čemer je delež Avstrije 28,7 % celotne površine Alp, Italije 27,2 %, Francije 21,4 %, Švice 13,2 %,
Nemčije 5,8 %, Slovenije 3,6 %, Lihtenštajna 0,08 % in Monaka 0,001 %. Cilj pobudnikov konvencije je varovati
Alpe kot življenjski in gospodarski prostor, kulturno, jezikovno in krajinsko raznovrstnost. Alpe so s svojo
biotsko raznovrstnostjo, vodnimi in lesnimi viri, naravno, kulturno in gospodarsko okolje, prebivališče za skoraj
14 milijonov ljudi in privlačna turistična destinacija za približno 120 milijonov obiskovalcev letno. Alpska
konvencija si prizadeva za trajnostni turizem in trajnostni razvoj Alp z vsemi svojimi značilnostmi. Prav tako si
prizadeva za zmanjšanje prometnih obremenitev, zato spodbuja naravi prijaznejše obiskovanje Alp z uporabo
javnih prevozov in s posebnimi ureditvami prometa v alpskih dolinah. Alpska konvencija in njeni protokoli
pravzaprav predstavljajo instrumente trajnostnega razvoja alpskega prostora in predlagajo enoten koncept
razvoja, ki bi preprečeval, da bi se konkurenčni boj odvijal na račun narave in končno v škodo ljudi. S skupnimi
prizadevanji je treba poiskati metode, ki bodo z omejenimi viri v gorskem prostoru ravnale na najbolj
gospodaren način in brez posledic za prihodnje generacije. Uresničevanje prizadevanj konvencije v praksi je
zagotovo tudi Dan Alpske konvencije.