Julijske Alpe v štirih vodnikih in pod snežno odejo

Planinska založba Planinske zveze Slovenije je pred 35. Slovenskim knjižnim sejmom izdala še zadnjega izmed štirih vodnikov po Julijskih Alpah, v katerih avtorji Klemen Janša, Jože Drab, Andraž Poljanec in Roman Tratar sistematično popisujejo vse od najmanj zahtevnih označenih planinskih poti do zahtevnih brezpotij in celo lažjih plezalnih smeri. Privlačni planinski cilji, a le s primerno opremo, znanjem in izkušnjami, sploh zdaj, ko je gore pobelil sneg in so ob svoji zimski mogočnosti še nevarnejše. Zato je poznojesenski čas primeren, da preverimo opremo in ob planinskih zemljevidih, vodnikih in leposlovju pripravimo načrte za sončne dni s stabilno snežno odejo.



Serija enciklopedičnih vodnikov po Julijskih Alpah predstavlja težko pričakovano in modernemu uporabniku prilagojeno prenovo legendarnega dela Julijske Alpe Tineta Miheliča. Avtorji Klemen Janša, Jože Drab, Andraž Poljanec in Roman Tratar, izkušeni entuziasti, so vse opise preverili z lastnimi nogami in jih napisali tako za planince, ki delajo prve korake v gorski svet, kot za najbolj izkušene stezosledce in ljubitelje brezpotij ter normalnih pristopov na osamljene vrhove. Vodnike odlikuje enciklopedična sistematičnost, opisom dolin in izhodišč sledi poglavje o kočah in zavetiščih, najpomembnejši del pa so opisi vseh vrhov in poti nanje. Pregledna in nazorna zasnova izpostavlja najpomembnejše podatke, dodane so GPS-koordinate vseh pomembnih točk in ilustrativne fotografije, ki pomagajo pri orientiranju, iskanje podatkov pa še olajša prenovljena grafična podoba.



Prvi je izšel vodnik Julijske Alpe: skupini Mangarta in Jalovca, ki se pod avtorstvom Jožeta Draba osredotoča na severozahodni del Vzhodnih Julijskih Alp z opisi najbolj znanih slovenskih vrhov, pa tudi nekaterih najbolj cenjenih kotičkov za iskalce gorske samote. Drugi vodnik Zahodne Julijske Alpe Klemna Janše prinaša opise mikavnega zahodnega dela Julijcev, ki so pretežno na italijanski strani meje, pa tako natančnega opisa nimajo niti v italijanščini. Vodnik Julijske Alpe: južni del pokriva območje od Krnske skupine čez Bohinjsko-Tolminski greben do Ratitovca in Jelovice, prekaljeni pisec Andraž Poljanec pa je za vnete raziskovalce pripravil tudi nekaj zahtevnejših sladkorčkov južnega roba Julijcev.



Kot zadnji je oktobra letos s podporo Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS izšel vodnik Julijske Alpe: osrednji del, o zahtevnosti vzponov v katerem avtor Roman Tratar pravi: "Pogorje v osrednjem delu Julijskih Alp zajema večino naših najvišjih gora s Triglavom na čelu. Nanje iz dolin vodijo pretežno označene in tudi zavarovane poti, ki po zahtevnosti pogosto segajo v kategorijo zelo zahtevnih in je na njih priporočljiva uporaba samovarovanja. V brezpotnih območjih, kot je Martuljška skupina, vrhove dosežemo celo le s plezalnimi vzponi, najbolje v spremstvu gorskega vodnika. V predelu Pokljuke, Mežakle in gora nad Bohinjem pa so gore večinoma lažje dostopne, čeprav na kakšen vrh ni označene poti oziroma nanj vodijo le manj zahtevna brezpotja."



Privlačni planinski cilji, a le s primerno opremo, znanjem in izkušnjami, opozarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matjaž Šerkezi: "Prišel je čas, ko je sneg pobelil gore in se tja lahko odpravijo le najizkušenejši, ki ne samo, da opremo imajo, ampak jo znajo uporabljati, vedo, čemu služi, poznajo pasti snežnih plazov ... Preostale bodo v zasnežen gorski svet pospremili in za varnejšo pot poskrbeli prostovoljni vodniki PZS in gorski vodniki. Izpostavil bi znanje uporabe planinske in alpinistične opreme, ki je danes lahko dostopna, a nepravilna uporaba in neznanje uporabe za vsakega obiskovalca gora predstavlja veliko nevarnost in tveganje za poškodbe ali smrt. Obiskovanje zasneženih gora zahteva izkušenega planinca s širokim planinskim znanjem in tehnično usposobljenostjo."



"Stopnja nevarnosti snežnih plazov na celotnem območju Julijskih Alp nad višino 1800 metrov je znatna, tretje stopnje po petstopenjski evropski lestvici, enako velja za Kamniško-Savinjske Alpe nad višino 2000 metrov, zato odsvetujemo obisk visokogorja. V nižje ležečih območjih je stopnja nevarnosti snežnih plazov majhna, prve stopnje, a so tla pomrznjena in spolzka, enako velja za gozdne poti, ki so pokrite z jesenskim listjem, pod njim pa se skrivajo led ali mokre korenine, ki zahtevajo previdnost pri hoji. Med obvezno zimsko opremo, poleg osnovne, sodijo cepin in dereze (ne derezice!), lavinski trojček (žolna, sonda in aluminijasta lopata), topla oblačila in velika mera znanja, izkušenj in zdrave kmečke pameti. Znati pa je treba tudi pravočasno obrniti," še izpostavi Šerkezi in dodaja: "Poznojesenski čas je primeren, da preverimo osebno opremo, zamenjamo baterije v lavinski žolni in ob skodelici planinskega čaja pregledamo planinske zemljevide in vodnike, preberemo kakšno knjigo s planinsko vsebino, prelistamo Planinski vestnik in se oborožimo z znanjem in informacijami ter s tem pripravimo na dni, ki bodo primerni za obisk zasneženih gora - torej sončne dni z inverzijo in stabilno snežno odejo."



Zimske gore, čeravno lepe in mogočne, so tudi nevarne, prav tako obiskovalcem gora polaga na srce Gorazd Gorišek, avtor letos izdanega vodnika V zasnežene gore. Ta je namenjen širšemu krogu uporabnikov, zato so v večini predstavljeni lažji sredogorski vrhovi, za gorniške sladokusce pa je opisanih tudi nekaj zahtevnejših visokogorskih tur. Ljubitelji zimskih gora najdejo ideje in opise za vzpone na 55 ciljev Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Primorske, Notranjske, Posavja in Ziljskih Alp.



Letos so poleg vodnikov Julijske Alpe: osrednji del in V zasnežene gore pri Planinski založbi PZS izšli še vodnika Slovenian Mountain Trail (Gorazd Gorišek, Mojca Stritar Kučuk, Andraž Poljanec) v angleščini in Dolomiti po dolgem in počez (Andrej Mašera), avtobiografski deli Tista lepa leta (Rado Kočevar in Mojca Volkar Trobevšek) in Vprašaj goro (Joža Mihelič), nova izdaja učbenika Plezalna tehnika (Marjan Keršič - Belač), slikanica Pravljica o gamsku Viliju in gorskih rožicah (Stanka Klakočer), zemljevid Lisca in Sevnica z okolico ter prav poseben Planinski koledar 2020.



Planinska zveza Slovenije se bo na 35. Slovenskem knjižnem sejmu, ki bo od 27. novembra do 1. decembra v ljubljanskem Cankarjevem domu, že tradicionalno predstavila s posebnimi sejemskimi ugodnostmi, težko pričakovanimi novostmi, že uveljavljenimi planinskimi vodniki, zemljevidi in leposlovjem ter dvema dogodkoma:

>>> Po Slovenski planinski poti in v Dolomite (27. november, Forum za obiskovalce, 18.00)
Po priljubljenih razglednikih v družbi ustvarjalcev vodnikov Slovenska planinska pot in Dolomiti po dolgem in počez Gorazdom Goriškom, Jožetom Drabom in Andrejem Mašero.

>>> Spomini Rada Kočevarja in Joža Miheliča (29. november, Forum za obiskovalce, 12.00)
V alpinistične, družinske in prijateljske spomine s pripovedovalcema edinstvenih življenjskih zgodb Radom Kočevarjem in Jožem Miheličem ob avtobiografijah Tista lepa leta in Vprašaj goro.