Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že bili na Srednji peči (1920 m)?
Glasuj
Novice / Kopiščarjeva pot na Prisojnik je zaprta 6.8.2014

Kopiščarjeva pot na Prisojnik je zaprta 6.8.2014

6.08.2014
Obveščamo vas, da je, zaradi aktivnega podora pod Prednjim prisojnikovim oknom, v celoti zaprta Kopiščarjeva pot, znana tudi kot pot skozi Prednje okno. Odsvetujemo tudi uporabo povezave med Hanzovo in Kopiščarjevo potjo, saj je podor aktiven na spodnjemu robu Prednjega okna in onemogoča varen prehod skozenj. Že sam vstop iz povezave v Kopiščarjevo je nevaren zaradi velike količine padajočega kamenja.
Kopiščarjeva pot poteka od Poštarskega doma oz. Erjavčeve koče pod Sovno glavo, preči severno steno Prisojnika, ter se skozi Prednje okno priključi grebenski markirani planinski poti, imenovani tudi »čez Gladki rob.«

Markacisti planinskega društva Jesenice in Kranjska gora bodo v sodelovanju z okoliškimi postajami GRS pot pregledali in ustrezno ukrepali v dani situaciji. Kakršnekoli informacije o odprtosti, zaprtju ali obnovi Kopiščarjeve poti bomo sprotno objavljali na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije.

Podor je posledica talečega se snega in ledu, ki ju je v severni steni Prisojnika še vedno veliko. Sneg in led delujeta kot nekakšno vezivo med materialom. Med taljenjem te vezi popustijo in slabše vezani deli sten (kamenje, skale ...) odpadejo. Odgovor na vprašanje zakaj ves ta kamniti material ni odpadel že prej, npr. lansko leto, je da se pri zmrzovanju vode njena prostornina poveča, posledično se tudi razpoke v skalovju širijo. V zadnjih letih, ko je pojav globalnega segrevanja vedno bolj očiten, se tudi pozimi izmenjujejo obdobja hladnih in toplejših dni. Posledično se tudi led v razpokah med skalami tali in ponovno zmrzuje, kar še dodatno slabi skalo.
Seveda po to ni edini razlog padajočega kamenja. Večji podori večinoma res nastanejo kot posledica zgoraj opisanega procesa, obstaja pa še vrsta drugih razlogov. Omenimo lahko različne vrste erozije, biološko, kemično, vodno, vetrno ... Največkrat pa nevarnost za obiskovalce gora predstavljajo prav naši kolegi, ki se gibljejo na višjih delih poti. Ne pozabimo niti na gorske živali - gamsi, kozorogi in tudi pasoča se živina so lahko »vir« padajočega kamenja.

Zato pazljivo pod stenami, čelada naj ne ostane doma ali v nahrbtniku, tudi njej privoščimo »razgled« in jo pravočasno namestimo na glavo.

Vir: PZS
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki