Mednarodni dan gora, 11. december

Praznujmo življenje v gorah, omejimo vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december
razglasila za mednarodni dan gora. Odločitev so sprejeli po velikem
uspehu, ki so ga dosegli leto prej ob mednarodnem letu gora 2012 s
projektom o zavedanju človeštva o pomenu gora. Na ta dan, 11.
december, so marsikje organizirani dogodki z namenom opozoriti
na pomen gora za življenje in za ohranjanje biotske raznolikosti, ter
opozoriti na pomen varovanja in trajnostnega razvoja gorskih
območij. Vsako leto je mednarodni dan gora posvečen drugi temi,
pomembni za trajnostni razvoj gorskih območij.
Letošnje mednarodno leto gora je posvečeno praznovanju življenja v gorah. Gore so dom za 12 %
svetovnega prebivalstva. Trajnostni razvoj gorskih območij je ključnega pomena za izboljšanje preživetja teh
pogosto revnih in osamljenih ljudi. Ob 10. obletnici mednarodnega leta gora (2002) si mednarodni dan gora
prizadeva, da bi dosegli večjo vključenost akterjev/institucij in civilne družbe v trajnostni razvoj gorskih
območij. To je tudi konkretna priložnost za zagotovitev sredstev za izboljšanje preživetja gorskih skupnosti.
Posebna pozornost bo v OZN namenjena vključevanju mladih v svetovnem trajnostnem razvoju, saj bodo oni
prihodnji akterji. Letos se v OZN osredotočajo tudi na povezave med razvojem podeželja in razvojem mest z
upoštevanjem izvajanja zelenega gospodarstva v skladu z Rio +20 EarthSummit.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu gora, ko praznujemo življenje v gorah, Planinska zveza Slovenije in
CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp opozarjata na močno prizadetost življenja in obiskovanja gora zaradi
povečanega motoriziranega prometa, še posebej škodljivi pa so prevozi z motornimi vozili v naravnem
okolju. Pozimi poseben problem predstavljajo vožnje z motornimi sanmi.
Zakon o vožnji z vozili v naravnem okolju, katerega osnutek je bil s strani Ministrstva za okolje in prostor RS
v javno razpravo podan lansko leto med 22. 7. in 11. 9., na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje stoji že več kot
leto in pol. Ob začetku zimske sezone, ko problem predstavlja uporaba motornih sani, je še posebej
pomembno ponovno opomniti, da je tak zakon za ohranjanje naravnega ekosistema nujno potreben in da je
vsako leto, ko Zakon zaradi birokratskih preprek obtiči v predalu, izgubljeno v boju za ohranjanje naravnega
okolja, katerega del smo navsezadnje tudi mi sami.
Nevladna skupina za omejitev voženj z vozili v naravnem okolju, v okviru katere deluje tudi Planinska zveza
Slovenije, je že v lanskem letu pripravila stališče, pripombe in predloge do osnutka Zakona o vožnji z vozili v
naravnem okolju, ki naj bi nadomestil Uredbo o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju ter nekatere
določbe Zakona o gozdovih in Zakona o planinskih poteh. Nevladna skupina je izrazila močno podporo za
čimprejšnji sprejem zakona in ponudila pomoč pri njegovem uveljavljanju.
Glede na zimsko sezono, ki se je pravkar začela, pozivamo k omejeni uporabi naravnega prostora kot
prostora za sproščanje z motornimi vozili, saj ima le-ta številne škodljive posledice za človeka, živali in okolje.
Predsednik PZS Bojan Rotovnik opozarja: »Z motornimi vozili se planinci v zadnjih letih vedno pogosteje
srečujemo na nam neljubih srečanjih na planinskih poteh in brezpotjih, ko so vozniki pogosto neobzirni do
ostalih obiskovalcev narave in tudi do narave same. Zaradi zadovoljevanja lastnih potreb po sproščanju
adrenalina s svojim početjem ogrožajo in motijo planince, ostale obiskovalce in ljubitelje narave, prav tako pa
tudi živali in celotno naravno okolje. Planinci občutimo ne samo hrup in smrad vozil, temveč tudi nevarna
umikanja s planinskih poti, objestna izrivanja; da ne govorimo, kako vse to preplaši živali, sploh sedaj v
zimskem času, ko se zaradi visokega snega niti ne morejo primerno umakniti in ko zaradi pomanjkanja hrane varčujejo s porabo svoje energije. Vožnje z motornimi vozili povzročajo hrup v doslej mirnih predelih, ki so bili
še zadnje zatočišče najbolj občutljivih živali. Globoke, vidne sledi puščajo vozila tudi v tleh, podrastju …
Narava v sredogorju in visokogorju potrebuje bistveno daljši čas za regeneracijo kot v dolinskem svetu.« In
dodaja: »Komisija za varstvo gorske narave PZS je na tem področju zelo aktivna, pripravila je tudi zloženko o
prepovedi voženj z motornimi vozili v naravi – kako ravnati v primeru, ko so obiskovalci gora priča
nedovoljenih voženj npr. s štirikolesniki, motornimi sanmi, motokrosi itd. na planinskih poteh in brezpotjih.
Odločno se zavzemamo za čimprejšnji sprejem novega zakona o omejitvi voženj z vozili v naravnem okolju in
vzpostavitev učinkovitega nadzora nad izvajanjem določil zakona.«
O organizacijah:
Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je nevladna krovna organizacija z nacionalnimi odbori v vseh
alpskih državah, ki zastopa več kot sto društev in organizacij iz sedmih alpskih držav. Zavzema se za
trajnostni razvoj na območju Alp, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter za regionalno raznovrstnosti in
reševanje skupnih problemov v alpskem prostoru. www.cipra.org/slovenija.
Planinska zveza Slovenije, www.pzs.si, je ena največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih
organizacij v Republiki Sloveniji. Planinska zveza Slovenije je organizacija s tradicijo, v letu 2013 praznuje že
120-letnico od ustanovitve Slovenskega planinskega društva (27. 2. 1893), katerega naslednica je. PZS je
prostovoljna zveza društev (od decembra 2012 jih združuje 277). Glavna dejavnost PZS je povezovanje
društev in zagotavljanje pogojev za planinstvo v Sloveniji ter mednarodnem prostoru. Goji slovensko
planinsko izročilo, izvaja prostovoljsko delo in deluje kot del civilne družbe, v javnem interesu in kot
nacionalna panožna zveza s področja planinstva. Poslanstvo Planinske zveze Slovenije, celotne planinske
organizacije je: Planinstvo kot način življenja. Častni kodeks slovenskih planincev pa vrednota, ki jo spoštuje
ter uresničuje planinska organizacija. Načela delovanja planinske organizacije so: celovito planinstvo in
njegova promocija, usmerjenost k društvom,usposabljanje obiskovalcev gora za varnejše gibanje v gorah,
varovanje gorske narave, strokovnost in sodelovanje, preglednost delovanja in vključevanje javnosti v
sprejemanje odločitev. Konec leta 2011 je bilo v PZS včlanjenih 269 društev (planinskih društev, klubov,
postaj GRS) in 58.389 članov posameznikov. Glede na število prebivalcev Republike Slovenije je v PZS
vključenih več kot 2,8 % vsega prebivalstva. Planinska društva upravljajo s 176 planinskimi kočami, zavetišči
in bivaki z okoli 6.000 ležišči. Slovenske gore letno obišče okoli 1,4 milijona obiskovalcev, ki jim je na voljo
mreža 1.661 planinskih poti v skupni dolžini 9000 km po vsej Sloveniji.