Mednarodni dan gora: Obnavljanje gorskih ekosistemov

V zadnjih dneh je v Sloveniji v hribih in visoko v gorah zapadel prvi resni letošnji sneg. Snega in zime se veselimo, a si v današnjih časih zimo in sneg sebično jemljemo zase. Kdo bo prvi turno smučal, kdo bo prvi 'zoral' snežna pobočja, družbena omrežja so bila že na prve lepe dneve po sneženju polna 'junakov'. Smo na zimske ture pripravljeni, kaj pa varnost, kaj pa vprašanje varovanja gorske narave? In nenazadnje ponižna vprašanja samim sebi: Si veličastne gore z vendarle krhkimi gorskimi ekosistemi to zaslužijo? Smo dovolj spoštljivi do gora in kako naj bo naš obisk gora odgovoren do njih samih, vseh prebivalcev in obiskovalcev gora, nenazadnje do nas samih?

Gore oziroma gorski ekosistemi pokrivajo dobro četrtino vsega kopnega na Zemlji in so dom za več kot polovico vseh vrst na planetu. Vodni viri, hrana, ljudje, ki tu žive, so del gora. Gore si lastimo tudi planinci, obiskovalci in turisti. Gorski ekosistemi so tudi v letošnjem letu ob naravnih ujmah pokazali dva obraza, krhkost in surovost.

Pomen gora ni le pomen gora kot cilj in motiv za osvajalce nekoristnega sveta, pač pa je pomen gora mnogoter. Leto 2002 so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto gora. Mnoge odmevne akcije so bile takrat povod, da je Generalna skupščina Združenih narodov 11. december razglasila za mednarodni dan gora. Z odgovornim odnosom do gora, z obzirnim obiskom in ravnanjem lahko pomagamo k zmanjševanju pritiskov na naravo v gorskem svetu. Na ta način lahko prispevamo k letošnji osrednji temi mednarodnega dneva gora, ki je Obnavljanje gorskih ekosistemov. Mednarodni dan gora bomo obeležili 11. decembra, poseben poudarek ob osrednji temi pa bomo v Sloveniji tudi tokrat namenili akciji Brati gore.

Gore so obremenjene zaradi vplivov podnebnih sprememb in ne trajnostnega razvoja, kar povečuje tveganja za ljudi in planet. Podnebne spremembe ogrožajo pretok vode, hitro naraščajoče temperature pa silijo vrste, vključno z ljudmi, ki so odvisni od teh ekosistemov, v prilagajanje ali selitev. Strma pobočja v gorskem svetu pomenijo, da krčenje gozda za kmetijstvo, naselja ali infrastrukturo lahko povzroči erozijo tal in izgubo življenjskega prostora. Erozija in onesnaženje škodujeta kakovosti vode, ki po zakonih gravitacije teče navzdol in se nenazadnje vedno pojavi tudi v našem kozarcu. Še dovolj dobra?

Mednarodni dan gora 2023 je priložnost za večjo ozaveščenost o pomembnosti gorskih ekosistemov in poziv k rešitvam, ki temeljijo na naravi, ter najboljšim praksam in naložbam, ki gradijo odpornost, zmanjšujejo ranljivost in povečujejo sposobnost gora za prilagajanje vsakodnevnim grožnjam in ekstremnim podnebnim dogodkom.

Kaj pri tem lahko storimo vsi, ki radi hodimo v hribe? Veliko! Kako lahko povežemo spoštljiv in odgovoren obisk gora, branje ter obnavljanje gorskih ekosistemov? Poslušajmo se, berimo, izmenjajmo si izkušnje ter pojdimo v gore s ciljem hkratnega planinskega doživetja in varovanja gorske narave. Naš obisk gora naj bo spoštljiv in odgovoren, obnašajmo se obzirno do narave, pomagajmo živalskemu svetu preživeti zimo, planinci in turni smučarji bodimo skupaj z živalmi povezan del gorske narave.

Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije