Mojstranške veverice in Wanda Rutkiewicz odpirajo...

Mojstranške veverice in Wanda Rutkiewicz odpirajo 19. Festival gorniškega filma.

19. Festival gorniškega filma bo 17. februarja ob 20. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani odprl filmski portret največje himalajske alpinistke vseh časov, Poljakinje Wande Rutkiewicz, prvi festivalski dogodek pa bo isti dan ob 16. uri predstavitev knjige Mojstranške veverice. Med 17. in 22. februarjem bo v Ljubljani, Domžalah in Radovljici na ogled 32 plezalnih, alpinističnih, avanturističnih in filmov o gorski naravi in kulturi, v spremljevalnem programu pa deset alpinističnih in potopisnih predavanj, predstavitev knjig in pogovorov.

19. Festival gorniškega filma bo odprl film Wanda Rutkiewicz: zadnja odprava poljske režiserke Elize Kubarske, filmski portret največje himalajske alpinistke vseh časov, ki je dosegla neverjetne uspehe, nato pa je skrivnostno izginila na svojem devetem osemtisočaku, Kangčendzengi. V Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale in Linhartovi dvorani v Radovljici bo od 17. do 22. februarja na ogled 32 gorniških filmov, jagodni izbor izmed 85 prijavljenih filmov z vseh koncev sveta. Sedem bo alpinističnih, devet plezalnih, sedem o gorah, športu in avanturi ter devet v kategoriji gorska narava in kultura. Filme bo ocenjevala mednarodna festivalska žirija: bolgarska novinarka in plezalka Tanya Ivanova, slovenska publicistka in filmska ustvarjalka Mojca Volkar Trobevšek ter švicarski režiser in alpinist Fulvio Mariani.

Eden od vrhuncev bogatega spremljevalnega programa bo predavanje slovenskih alpinistk Ane Baumgartner, Urše Kešar, Anje Petek in Patricije Verdev, ki bodo obudile spomine na odmevno himalajsko odpravo na Lalung I, ameriški alpinist Jackson Marvell bo predstavil z zlatim cepinom nagrajeni vzpon v mogočni severni steni Jannuja, vrhunska slovaška plezalka Miška Izakovičová pa svoje izjemne podvige v velikih stenah. Marija in Andrej Štremfelj bosta slikovito podoživela Veliko himalajsko pot, ki sta jo opisala v knjigi Moč noči je v svetlobi zvezd, Matjaž Jeran pa družinski treking po Pakistanu. Vladimir Habjan in plezalske legende Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Janez Brojan in Janez Dovžan bodo predstavili knjigo Mojstranške veverice, Alenka Klinar svoj knjižni prvenec Po vrvi do svetlobe, Iztok Tomazin in Tomo Virk knjigo Naveza, Rožle Bregar in Rok Rozman pa veslaški vodnik Soča od izvira do morja in kratki film Trnki, role in resničnost na Soči. Na ogled bo tudi film Češka koča Ladislava Jiráska o češko-slovenskem planinskem sodelovanju.

“Če bi stehtal letošnji festival, pokaže 30 ur programa, od tega tretjino zavzamejo vsebine, povezane z gorniško kulturo v besedi, knjigi in sliki. Preostalo pa filmske zgodbe, ki nas popeljejo v svet ljubezni do gora, čarobnosti narave, moči človeške volje in neustavljivega raziskovalnega duha. V zadovoljstvo mi je izreden filmski odziv na letošnji festival, prejeli smo kar 85 filmov. To je jasen dokaz, da je produkcija gorniškega filma po covidni suši oživela. Če 19. Festival gorniškega filma pretvorim v alpinistični jezik, ugotovim, da smo z 19. raztežajem že visoko v steni – in da poti nazaj ni,” poudarja direktor in ustanovitelj Festivala gorniškega filma Silvo Karo.

Med alpinističnimi zgodbami na velikem platnu velja izpostaviti še film Nuptse: dotik neotipljivega, v katerem bodo odlični francoski alpinisti Hélias Millerioux, Frédéric Degoulet in Benjamin Guigonnet gledalce popeljali v osrčje Himalaje, v novo ekstremno smer v legendarni južni steni Nuptseja. Španski film Zavojevalci Everesta je jasen opomnik, da komercialne odprave Himalajo spreminjajo v odpad, kar predstavlja resno okoljsko težavo, Vzpon na Meru pa pronicljiv dokumentarec o indijskih alpinistih, ki so leta 2023 opravili prvi vzpon preko zahodne stene Meruja v Himalaji. Ameriški film Jamie Logan: vse ali nič je zgodba o vrhunski alpinistični karieri Jima Logana, ki se danes kot ženska spominja svojih plezalskih vrhuncev. Južnoameriških filmov je bilo v preteklosti na festivalu le za vzorec; tokrat iz Čila prihaja kar pet filmov, tudi Andski led, ki skozi ledno plezanje prikaže lepote te ozke in dolge dežele. Slovaški režiser Pavol Barabas, eden najbolj cenjenih ustvarjalcev gorniškega filma, bo tokrat prisoten s krajšim filmom Delo v gorah o jubileju gorskih vodnikov v Visokih Tatrah.

Tudi plezalni filmi so nastajali po vsem svetu, med drugim v Angoli, kjer majhna umetna stena sredi angolske vasi Cumbira otrokom spremeni svet, plezanje pa postane njihov Disneyland. Film Pot Divisadero popelje v čudovit čilenski plezalni raj Coyhaique, ki je pravcata naravna znamenitost. Stalnica festivala so ameriški filmi iz serije Reel Rock, letos peterica: Sestavljanka z Brette Harrington v Kanadi, Plezanje ne umre z Mattom Groomom v Ukrajini, Slediti srcu s Sachijem Ammo na Japonskem, Jirishanca z Joshom Whartonom in Vinceom Andersonom v perujskih Andih ter To, stari z Angie Scarth-Johnson in Hazel Findlay na Majorki. V kanadskem filmu Mataperra spremljamo Kubanko Yeldo del Carmen skozi njeni dve strasti: plezanje in ples. S črno-belimi poetičnimi prizori pa razvaja bolgarski plezalni film Nočna izmena.

Kategorija gore, šport in avantura med drugim prinaša najdaljši festivalski izdelek – igrani film Alfa nizozemsko-švicarsko-slovenske koprodukcije, večinoma posnet v slovenskih gorah, glavna akterja pa sta oče in sin s svojim zapletenim odnosom. Francoski Divji dnevi so filmska pripoved o štirih prijateljih iz Savoje na 50-dnevni samozadostni odpravi v masivu Denalija na Aljaski, francosko-argentinsko-čilenski film Pachamama pa deskarsko-smučarska pustolovščina v Patagoniji.

Filmi o gorski naravi in kulturi so prav tako geografsko zelo pisani. Kolumbijski film Bojevnice je zgodba sedmih deklet s težkimi življenjskimi preizkušnjami, a pomembnimi gorniškimi zmagami, francoski film Qivitoq občinstvo popelje med otroke na vzhodni obali Grenlandije, italijanski film Sadpara pa v osrčje pakistanskih gora. Film Moja Švedska: divjina v primežu sprememb prinaša dih jemajočo naravo in živalski svet te severne dežele, medtem ko čilenski dokumentarec Črna laguna govori o andskem jezeru, že 150 let najpomembnejšem viru pitne vode za skoraj polovico Čilencev.