Nove okolju in družinam prijazne planinske koče

Slovenska planinska društva upravljajo 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 164 oskrbovanih planinskih koč, ki so gostoljubna postojanka planincev večinoma v toplejših mesecih, več kot tri četrtine, predvsem nižje ležečih in lažje dostopnih, pa je stalno ali občasno odprtih tudi pozimi. Za spodbudo k manjši okoljski obremenitvi gorskega sveta ter privabljanju otrok in staršev na koče Planinska zveza Slovenije podeljuje certifikata okolju (od leta 2012) in družinam prijazna planinska koča (od 2013), s katerima se lahko skupno pohvali že 47 slovenskih koč, tudi novinke, ki so certifikate prejele februarja na 6. konferenci o planinskem gospodarstvu.

Planinske koče s svojim obratovanjem pomenijo tudi obremenitev za okolje, zato je potreben kompromis med udobjem in skrbjo za okolje, saj tuši, ogrevane sobe in velik izbor jedi povzročijo več odpadkov ter večjo količino odpadnih vod, porabo energije in potrebo po transportu. Cilj projekta Okolju prijazna planinska koča je zagotavljati do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje koč, projekta Družinam prijazna planinska koča pa privabiti na koče otroke in njihove starše ter poskrbeti, da se bodo dobro počutili in se radi vračali. Obisk gora z otroki je hkrati priložnost za varnejše uvajanje najmlajših v gorski svet, za odrasle pa za drugačno doživljanje gora.

Za pridobitev certifikata okolju prijazna planinska koča se planinski domovi dokažejo in zavežejo k skrbnemu in celostnemu ravnanju do občutljivega gorskega okolja. Ker v Sloveniji večina planinskih koč leži v nenaseljenem, naravno občutljivem območju ter tudi z namenom večjega obiska koč zaradi višjih in urejenih okoljskih standardov je PZS uvedla poseben certifikat za koče, ki s svojim delovanjem čim manj negativno vplivajo na okolje, obiskovalcem pa certifikat sporoča, da si planinsko društvo posredno prek oskrbnika oziroma upravljavca prizadeva, da bi bili vplivi koče na neokrnjeno naravo okoli nje in širše čim manj moteči. Osebje družinam prijaznih planinskih koč se v največji možni meri in nenehno trudi, da bi bivanje na koči bilo prijetno in nepozabno doživetje za najmlajše planince in njihove starše. Za pridobitev certifikata se ovrednotijo pripravljenost osebja koče, da sprejme družine z najmlajšimi gosti z vso pozornostjo in razumevanjem za njihove specifične potrebe; otrokom prilagojena opremljenost koče (otroški stolčki, podstavki, varovala, otroški kotiček z igrali itd.) in prilagojene otroške porcije; lega koče, da omogoča družinam sorazmerno lahek dostop; primerno urejene planinske poti in parkirišča na izhodiščih; primerna okolica koče za nemoteno aktivnost otrok in družine; posebnosti v okolici koče, ki so zanimive tudi za otroke, ter po možnosti lastni program na koči za družine.

Certifikat okolju prijazna planinska koča z veljavnostjo štirih let so v začetku februarja na 6. konferenci o planinskem gospodarstvu na sejmu Natour Alpe-Adria v Ljubljani prejeli Dom dr. Klementa Juga v Lepeni (PD Nova Gorica), Dom na Menini planini (PD Gornji Grad), Planinski dom na Boču (PD Poljčane), Planinski dom Košenjak (PD Dravograd), Planinski dom pri Krnskih jezerih (PD Nova Gorica) in Tumova koča na Slavniku (OPD Koper), osmim kočam so po štirih letih od prejema certifikata podaljšali veljavnost za naslednje štiriletno obdobje. S certifikatom družinam prijazna planinska koča se za dobo štirih let lahko na novo pohvali devet planinskih domov: Dom na Peci (PD Mežica), Dom na Šmohorju (PD Laško), Dom na Uršlji gori (PD Prevalje), Dom na Kofcah (PD Tržič), Planinski dom Košenjak (PD Dravograd), Planinski dom na Uštah (PD Moravče), Dom pod Storžičem (PD Tržič), Planinski dom v Gorah (PD Dol pri Hrastniku) in Tumova koča na Slavniku (OPD Koper). >>> Seznam vseh koč, prejemnic certifikatov, je objavljen na spletni strani PZS.

Planinsko društvo Tržič že pozna dodano vrednost certifikatov, saj je Planinski dom na Zelenici med prvimi pridobil oba certifikata, letos pa sta se med družinam prijazne planinske koče vpisali še dve njihovi postojanki, s katerima upravlja društvo: Dom na Kofcah (1488 m) in Dom pod Storžičem (1123 m). "Certifikate dojemamo kot dodatno promocijo, družine se velikokrat na osnovi tega odločijo, kam bi šle na izlet - in navsezdanje je naše poslanstvo, da se prilagodimo obiskovalcem," poudarja predsednik PD Tržič Uroš Ahačič: "Poleg igral, otroškega kotička in najmlajšim prilagojenih obrokov smo na Domu pod Storžičem otrokom namenili posebno steno, po kateri lahko rišejo in tako izražajo svojo domišljijo. Dom na Kofcah je že tradicionalno zelo priljubljen družinski cilj, zato smo zagotovili še standarde za pridobitev certifikata družinam prijazna planinska koča." Pot do tržiščih koč je v teh dneh snežena, a normalno prehodna, za dostop ni potrebna posebna oprema. V času počitnic bodo odprte, če bodo vreme in snežne razmere temu naklonjene, Ahačič priporoča, da se planinci pred obiskom o odprtosti pozanimajo na kočah oz. njihovih družbenih omrežjih.

Tumova koča na Slavniku (1018 m) je novinka v tej druščini, ki je letos tudi uradno postala tako okolju kot tudi družinam prijazna planinska koča. "Ker je planinska koča moteč element v naravi, želimo ta vpliv minimalizirati, poskušamo imeti čim bolj odgovoren odnos do naravnega okolja, hkrati pa se trudimo, da se obiskovalci pri nas dobro počutijo, saj je Slavnik priljubljen med družinami, želimo tudi poskrbeti, da se zabavajo otroci, ker se samo s hojo ne vedno," pove predsednik OPD Koper Aldo Zubin in opiše prizadevanja za pridobitev obeh certifikatov: "Najprej smo zgradili čistilno napravo, leta 2015, ter posodobili notranjo inštalacijo, s čimer smo lahko zagotovili normalen higienski standard. Ker imamo le kapnico, pa z vodo še vedno maksimalno varčujemo. Posodobili smo tudi kuhinjo in montirali plinohram, s čimer smo povečali varnost in se izognili pogosti vožnji plinskih jeklenk iz doline. Uporabljamo tudi do okolja prijazna čistila, varčujemo z energijo, uporabljamo varčne žarnice, na straniščih imamo senzorje ... Uredili smo tako okolico koče - namestili nove mize in klopi - kot notranjost koče, predvsem dnevni prostor, kjer je del namenjen otrokom. Zanje smo uredili igralni kotiček in zabavne pripomočke v koči in igrala zunaj, na voljo je prostor za previjanje, v sobah smo namestili peči, da lahko na toplem prenočijo tudi v mrzlem delu leta, prilagodili smo jedilnike in predvideli manjše porcije." Ker je lahko dostopna z različnih izhodišč, je Tumova koča na Slavniku dobro obiskana vse leto, največ obiskovalcev pa pritegne sneg, ki na Slavniku ni najpogostejši. Januarska pošiljka je že skopnela, tako da so trenutne razmere idealne za hojo, razgledi pa fenomenalni, še povabi Zubin. Koča je načeloma odprta ob koncih tedna, če se najavi večja skupina, pa tudi kakšen dan vmes.

Oba certifikata je prav tako pridobil Planinski dom Košenjak (1169 m), s katerim upravlja PD Dravograd. "Ves čas se trudimo, da na koči ustvarjamo prijetno okolje za otroke in družine, lani smo poskrbeli za postavitev zunanjih igral, na domu izvajamo tudi programa Ciciban planinec in Mladi planinec. Iz vsega tega se je rodila ideja, da izpolnimo pogoje za pridobitev certifikata družina prijazna planinska koča. Več obiska imamo v letni sezoni, ko vidimo priložnost, da bi se družine lahko tudi odločile za preživljanje počitnic na našem domu. Veliko nam pomeni, da se obiskovalci prijetno počutijo v našem okolju, kjer jim lahko ponudimo sprehajalne poti in neokrnjeno naravo, saj je bil Košenjak v času Jugoslavije zaprto območje. Ravno zaradi dokaj neokrnjene narave se zavedamo, da moramo zanamcem pustiti okolje, kot smo ga dobili. Zato smo se pred tremi leti odločili za izgradnjo male biološke čistilne naprave, ki je najvišje ležeča čistilna naprava v občini Dravograd. Kajti planinci moramo skrbeti za čisto in zdravo okolje! Poleg tega smo poskrbeli za zmanjšanje porabe vode, uporabo varčnih žarnic v domu, dolgoročno predvidevamo tudi pridobivanje energije s sončnimi kolektorji," razloži predsednik PD Dravograd Marjan Epšek. V zimskem času je koča odprta ob petkih, sobotah in nedeljah, v poletni sezoni od srede do nedelje, ob najavljenih skupinah tudi po dogovoru. Dosegljiva je po cesti, ki je redno plužena in posipana, medtem ko vzpon po pešpoteh iz Dravograda vzame tri ure, od koče do vrha Košenjaka pa je še ura hoje.

Med 164 oskrbovanimi kočami jih je v zimskih mesecih stalno ali občasno odprtih 121, večinoma nižje ležečih in lažje dostopnih - stalno odprtih je 58, od tega 25 vse dni v tednu, ostalih 33 koč pa vse dni razen ob ponedeljkih ali/in torkih. Pozimi je odprtih tudi 11 koč v visokogorju, več informacij je objavljenih na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Pred odhodom v gore naj obiskovalci preverijo odprtost koč na spletnem mestu www.koce.pzs.si ter se pozanimajo o razmerah na poteh do koč.

V zimskem času, ko so predvsem višje ležeče planinske koče zaprte, dnevi krajši, temperature nižje in snežne razmere spremenljive, je treba temu prilagoditi opremo in planinske cilje. "Odpravite se na ture, ki ste jim dorasli in naj vas ne zavedejo objave na družbenih omrežjih. Za uspešno turo je ključna dobra priprava. V gore se odpravimo le s primerno opremo, ki jo moramo znati tudi uporabljati. Obvezen pripomoček so še vedno cepin in dereze ter lavinski trojček (lavinska žolna, aluminjasta lopata in sonda), na glavo sodi čelada," opozarja gorski reševalec Matjaž Šerkezi, ki oriše aktualne razmere v gorah: "V sredogorju in visokogorju je med 30 in 180 centimetrov snega. Nevarnost proženja snežnih plazov po evropski petstopenjski lestvici je zmerna oziroma druge stopnje, z vidika varnosti v gorah najbolj problematična, saj večina pohodnikov sklepa, da nevarnost ne obstaja. Velja previdnost, sploh prihajajoči konec tedna, ko se obeta otoplitev. Največjo nevarnost za planince predstavljajo klože, z vetrom nanešen zbit sneg, ki lahko že ob manjši obremenitvi popustijo in so vzrok za nesrečo." Kot še dodaja, je bilo v zadnjem mesecu kar nekaj primerov posameznikov, ki so se poškodovali v tujini in niso imeli ustreznega zavarovanja za reševanje v gorah: "Poskrbite za zavarovanje, saj so bili njihovi stroški za reševanje minimalno 6000 evrov. Kakovostno zavarovanje je že zajeto v članarini Planinske zveze Slovenije - za tujino priporočamo članarino A, saj je v članarini B vključeno samo 3000 evrov za stroške reševanja v tujih gorah, svetujemo pa še sklenitev dodatnega turističnega zavarovanja Coris, ki je za člane PZS pol ceneje."