Novinarska konferenca PZS

Pred začetkom poletne planinske sezone, kako varneje v gore, Dan slovenskih
planinskih doživetij in mladinski planinski tabori2014, ocena škode na planinskih poteh po žledolomu in
snegolomu
Na današnji novinarski konferenci smo predstavili trenutne razmere v gorah, kako varneje v gore, mladinske
planinske tabor v letošnjem poletju, Dan slovenskih planinskih doživetij 2014 ter sanacijo in okvirno oceno škode
na planinskih poteh po žledolomu in snegolomu letos pozimi.
 ZAČETEK POLETNE PLANINSKE SEZONE
Letošnja zima in tudi pomlad sta bili še posebej bogati s snegom. V visokogorju so še vedno snežne razmere, kar
pomeni, da je potrebno za obiskovanje teh gora imeti vso zimsko opremo in jo znati ter imeti vse potrebno
znanje za obiskovanje visokogorja pozimi. Ob tem je potrebno poznati sneg, razmere, razbrati iz podatkov
(javna občila, splet, prerez snežne odeje na licu samem), kaj se s snežno odejo dogaja. To pomeni, da se v
takem času na najvišje vrhove lahko podajo le zelo usposobljeni in izurjeni planinci. Strokovni sodelavec PZS in
tudi gorski reševalec Matjaž Šerkezi je predstavil, kakšna je še vedno potrebna za obisk takih območij - treba
imeti cepin, dereze in tudi rokavice (ko je v roki cepin, morajo biti na rokah rokavice). Prav tako je opozoril, naj
obiskovalci gora uporabljajo ob tem tudi čelado, prav tako bo letos več zapadnega kamenja, uporabljajte čelado
na izpostavljenih predelih (pod stenami in v njih ...) ter pri prečenju melišč. Če v gorah naletite na snežišče,
uporabite cepin (in rokavice), dereze, čelado ali pa se obrnite, če nimate ustrezne opreme, gora vas bo
počakala. Na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh imejte samovarovalni sestav s plezalnim pasom in
čelado. V poletni sezoni je še posebej pomembno, da zaščitite svojo kožo s sončno kremo ustreznega zaščitnega
faktorja, prav tako svoje oči s sončnimi očali z ustreznim zaščitnim faktorjem. Obiskovalci gora naj uporabljajo
tudi pokrivalo ter poskrbijo za zadostno količino tekočine na pohodih. Alkohol ne sodi v gore, prav tako
odsvetujemo uporabo tobaka. Pred turo se vprašajte, kako dobro ste pripravljeni (psihično in fizično). Je izbrana
pot primerna za vas? Kakšna je vremenska napoved? Slabo vreme in vidljivost lahko podaljšata čas hoje tudi do
desetkrat. Imate oblačila, ki vas bodo zaščitila pred močnim vetrom, mrazom in padavinami? Ali je na poti koča,
bivak, zavetišče, kamor se boste lahko umaknil? .. (več v dokumentu Kako varneje v gore na spletnem mestu
PZS). S seboj imejte vedno obvezno opremo ->
Obvezna oprema, ki mora biti v nahrbtniku vsakega planinca ne glede na vrsto ture:
• alu-folija ali velika črna vreča in bivak vreča,
• osebni komplet prve pomoči,
• čelna svetilka in rezervne baterije,
• mobilni telefon s polno baterijo,
• beležka in NAVADEN svinčnik,
• sveča in vžigalice v vodo neprepustni vrečki,
• železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen
volumen).
Ne bo odveč opozoriti, da imejmo s seboj tudi toplo oblačilo ter kapo in rokavice, v hribih se vreme namreč zelo
hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg polet v gorah niso nič nenavadnega.
Planinska zveza Slovenije in Gorska reševalna zveza Slovenije ter njun skupni odbor Gore in varnost so pripravili
informativno - preventivno - zloženko Kako ravnamo v primeru nesreče v gorah ali reševalne intervencije
(zloženko objavljamo med gradivi na spletnem mestu PZS, celotno vsebino pa smo objavili tudi na spletnem
mestu PZS >>>) z osnovnimi napotki, kako ravnati v tem primeru ter kako ravnati, da do nesreče ne bi prišlo. V
primeru nesreče vedno kličite 112 (in nikamor drugam/ ne domačih, prijateljev ...; saj s tem skrajšate odzivni
čas gorskih reševalcev).
Strokovni sodelavec PZS Klemen Petek pa je novinarje seznanil o trenutni odprtosti planinskih koč, tudi v
visokogorju bodo planinske koče odprli v kratkem. Tako na primer: Dom Planika pod Triglavom, Triglavski dom
na Kredarici, Pogačnikov dom na Kriških podih, Kočo pri Triglavskih jezerih, Kočo na Doliču, Dom Valentina
Staniča 21. junija, Vodnikov dom na Velem polju in Zavetišče pod Špičkom pa 25. junija. V Kamniških in
Savinjskih Alpah bodo Kocbekov dom na Korošici, Kamniško kočo na Kamniškem sedlu in Cojzovo kočo na
Kokrskem sedlu odprli ta konec tedna. Dejal je tudi, da tudi letos sneg in plazovi niso prizanesli planinskim
kočam, za tri vemo zagotovo, to so: Koča na Doliču, Zavetišče pod Špičkom in Vodnikov dom na Velem polju.
Opozoril je, da vse, ki rezervirajo prenočevanje v planinskih kočah, a žal ne bodo prišli v kočo spat, da to
pravočasno sporočijo v planinsko kočo. Ažurno osvežene podatke o odprtosti planinskih koč preverite na spletni
strani PZS, http://www.pzs.si/koce.php, in na Teletextu RTV SLO. Planinska zveza priporoča, da za prenočevanje
v planinskih kočah uporabljate svojo, s seboj prineseno posteljnino.
NASVET:
Obiskovalci gora, pred turo (ne samo dan ali dva prej, temveč več dni prej) spremljajte vremensko napoved za
gore, kamor se odpravljate, upoštevajte podatke in vsa opozorila o razmerah v gorah. Izberite poti, primerne
svojim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite najšibkejšemu udeležencu. S seboj imejte primerno
planinsko opremo in se jo pred tem tudi naučite uporabljati. Preverite odprtost planinskih koč (podatki na
spletni strani PZS >>> in Teletextu RTV SLO) ter ne uporabljajte planinskih poti, ki jih je za uporabo zaprlo
planinsko društvo, skrbnik planinske poti. Odpravite se na pot dovolj zgodaj ter o svojih poteh in načrtih
obvestite domače. Srečno in varen korak.
Uporabnike planinskih poti pozivamo, naj pred odhodom na pot - v gore, hribe - preverijo stanje posamezne
planinske poti na http://stanje-poti.pzs.si/ in da podatke o morebitnih opaženih poškodbah na planinskih poteh
sporočajo na e-naslov: poskodbe.poti@pzs.si, ki je odprt prav za te namene.
Vedimo - na vrhu smo šele na polovici poti, naš cilj je varen sestop in povratek domov.
 DAN SLOVENSKIH PLANINSKIH DOŽIVETIJ 2014, Bohinjska Bistrica z okolico, to soboto, 14. junija.
Planinska zveza Slovenije že več kot 30 let organizira Dan slovenskih planincev. V zadnjih treh letih pa je
program obogatila in modificirala z raznovrstnimi dogajanji prek celega dne (od pohodov, izletov, ogledov do
ustvarjalnih delavnic in pohodov za najmlajše planince, delavnic GRS, turnokolesarskih izletov ...) za vse
starostne skupine - od najmlajših do odraslih planincev. Letošnji Dan slovenskih planinskih doživetij oziroma
Dan slovenskih planincev sta predstavila generalni sekretar PZS Matej Planko in predsednik PD Bohinjska
Bistrica Damjan Gašperin. Ob glavnem organizatorju Planinski zvezi Slovenije so soorganizatorji PD Bohinjska
Bistrica in PD Srednja vas v Bohinju ter Turizem Bohinj. Letošnji vseslovenski planinski dogodek je posvečen tudi
120-letnici Orožnove koče – prve koče Slovenskega planinskega društva (katerega naslednica je PZS). Gašperin
je na kratko predstavil zgodovino Orožnove koče ter povabil vse na pestro dogajanje tega sobotnega dne, prav
tako pa tudi na odprtje razstave Orožnova koča skozi čas, ki bo na predvečer dneva slovenskih planincev, torej v
petek, 13. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Planko je predstavil tudi letošnjo
novost, in sicer se lahko v Bohinjsko Bistrico pripeljejo obiskovalci z vlakom: iz Ljubljane ob 6.55 (prestop na
Jesenicah) in iz smeri Nova Gorica ob 7.37, oba vlaka prideta v Bohinjsko Bistrico ob 9. uri. Prav tako je možen
povratek domov z vlakom.
 MLADINSKI PLANINSKI TABORI v poletju 2014. Mladinske planinske tabore, kvalitetno preživljanje
počitniških dni je predstavil načelnik Mladinske komisije PZS Matej Ogorevc. Vsako leto planinska društva in
njihovi mladinski odseki PD organizirajo okoli 70 planinskih taborjenj in zimovanj. Na taborih vsako leto
sodeluje veliko število mladih prostovoljcev – mentorjev planinskih skupin, mladinskih voditeljev in vodnikov
PZS ter drugih pedagoških delavcev, ki mladim pričarajo čudovit teden v objemu gora in tudi skrbijo zanje.
Mladinski planinski tabori so odlična priložnost, da otroci in mladi preživijo kvalitetni čas v naravi (seveda pod
budim očesom strokovnih kadrov). In tudi letos planinska društva organizirajo številne planinske tabore,
namenjen najmlajšim planincem, osnovnošolcem, mladim in študentom ter družinam. Po zadnjih podatkih bo
poletnih taborjenj 59, in sicer na različnih lokacijah po Sloveniji in tudi v tujini. Predstavili smo vam, kje vse
bodo potekali tabori v letošnjem poletju ter kako jih lahko obiščete in se prepustite utripu planinskega tabora
vsaj za 1 dan. Če bi kateri izmed naštetih taborov radi obiskali, se obrnite na predstavnico PZS za odnose z
javnostmi Zdenko Mihelič (041 222 358, zdenka.mihelic@pzs.si) in vam bo uredila kontakt in se dogovorila z
vodjo tabora. Seznam se nahaja na spletnem mestu PZS.
 PLANINSKE POTI PO ŽLEDOLOMU IN SNEGOLOMU, SANACIJA IN OCENA ŠKODE NA PLANINSKIH POTEH. V
začetku februarja 2014 je večji del Slovenije prizadela naravna nesreča v obliki zelo obsežnega žledoloma in tudi
snegoloma. V tej naravni nesreči je bilo po takrat zbranih ocenah poškodovanih okoli 40 % vseh planinskih poti
izven visokogorja, kar je največja škoda na planinskih poteh, ki jo beležimo v planinski organizaciji v naši več kot
120-letni zgodovini. Okvirno oceno škode in potek sanacije škode na planinskih poteh po žledolomu in
snegolomu sta predstavila predsednik PZS Bojan Rotovnik in strokovni sodelavec PZS Klemen Petek. V Sloveniji
je 1661 planinskih poti v skupni dolžini 9616 kilometrov (podatek se stalno spreminja, saj v planinski
organizaciji zaključujemo s projektom vzpostavitve digitalnega katastra planinskih poti, na podlagi katerega
bomo lahko natančno določili skupno dolžino planinskih poti v Sloveniji). Za planinske poti skrbi, jih ureja in
markira 661 registriranih markacistov PZS (nekako 14,55 km planinskih poti na markacista PZS) v okviru 195
skrbnikov poti, t. j. planinskih društev (od 280, kolikor jih je v Sloveniji). V mesecu februarju so društva, skrbniki
planinskih poti, zaradi posledic žledoloma in snegoloma za uporabnike zaprla kar 376 planinskih poti. Stanje
planinskih poti je bilo ažurno objavljeno na spletni strani PZS, ki smo jo odprli v ta namen, http://stanjepoti.
pzs.si/ in je skladno z opravljenim delom na planinskih poteh stran ažurno urejena. Zadnji teden maja in
prvi teden junija 2014 je Planinska zveza Slovenije izvedla anketiranje med društvi, skrbniki planinskih poti, z
namenom pridobiti okvirno oceno škode na planinskih poteh zaradi žledoloma in snegoloma. Odzvalo se je kar
60,5 % oz. 118 društev, skrbnikov planinskih poti in od teh je kar 78 % društev prijavilo poškodbe na planinskih
poteh. Do danes so društva opravila že 562 delovnih akcij in 15.395 prostovoljnih ur. Najbolj poškodovana
območja (žledolom) so bila: Notranjska, osrednja Slovenija, Kamniška Bistrica in območje Šoštanja, Velenja.
Posledice žledoloma so bile na poteh do nadmorske višine 1000 metrov, medtem ko je v visokogorju, kjer je
škodo povzročil snegolom, še veliko snega in škode skrbniki poti in markacisti PZS še ne morejo oceniti.
V Planinski zvezi Slovenije smo s strani 60 % društev, skrbnikov planinskih poti, zbrali podatke o škodi na
planinskih poteh zaradi posledic žledoloma in snegoloma, ki jo društva ocenjujejo na 380.071 € (22 % materialni
stroški, 78 % ocenjena vrednost opravljenega prostovoljnega dela, obračunanega skladno z Zakonom o
prostovoljstvu).
Planinska zveza Slovenije bo zaključno oceno o škodi na planinskih poteh zaradi žledoloma in snegoloma
objavila predvidoma januarja 2015, in sicer na osnovi oddanih letnih poročil društev, skrbnikov planinskih poti.
Glede na do sedaj zbrane podatke in glede na trenutno nezmožnost preverjanja stanja planinskih poti
predvsem v Julijskih Alpah (snegolom) ocenjujemo, da bo škoda na planinskih poteh zaradi naravne nesreče, ki
je Slovenijo prizadela februarja 2014, presegla 500.000 €, od tega samo neposredni materialni stroški okoli
100.000 €. (Več v celotnem poročilu med gradivi na spletnem mestu PZS.)
Znova je odprtih 288 planinskih poti, še vedno pa jih je zaprtih 88. Seznam odprtih in zaprtih planinskih poti je
objavljen na posebni spletni strani PZS: http://stanje-poti.pzs.si, kjer se od danes nahaja tudi grafični prikaz
zaprtih poti na zemljevidu.
Glede na prostovoljnost delovanja planinske organizacije in glede na to, da država za vzdrževanje planinskih
poti ne namenja proračunskih sredstev, bo večina škode odpravljena s prostovoljnim delom ter z lastnimi
sredstvi planinskih društev. Ob tem se že sedaj zahvaljujemo tistim podjetjem in organizacijam lokalne
samouprave, ki sofinancirajo vzdrževanje planinskih poti, prav tako pa se zahvaljujemo Fundaciji za financiranje
športnih organizacij v RS, da vsako leto prepozna velik pomen planinskih poti za športno rekreacijo in finančno
podpre različne projekte vzdrževanja planinskih poti. Prav tako se zahvaljujemo vsem tistim posameznikom, ki s
poslanim SMS-om na številko 1919 in geslom POT donirajo sredstva za vzdrževanje planinskih poti in vsem
tistim, ki so sodelovali v akciji društva Ekologi brez meja pri projektu zbiranju starega papirja Star papir za novo
upanje za namen odprave posledic naravne nesreče na planinskih poteh po Sloveniji.
Klemen Petek je predstavil tudi 2. vseslovenski Tončkov dan, posvečen spominu na dolgoletnega načelnika
Komisije za planinske poti in podpredsednika PZS Toneta Tomšeta, ki nas je prezgodaj zapustil junija 2012.
Tokrat bo potekal v soboto, 5. julija, na Postojnskem, kjer bomo čistili in urejali poti ter odpravljali posledice
žledoloma. Na dogodki bodo sodelovali prostovoljci - markacisti PZS (trenutno jih je registriranih ) in strokovni
kadri PZS (vodniki PZS, alpinisti ...). Vsi ljudje dobre volje pa lahko prav tako pomagajo pri odpravi žledoloma, in
sicer naj se obrnejo na bližnje planinsko društvo in povprašajo, kako lahko pomagajo.