Odprte le še nižje ležeče planinske koče

Letošnja poletna planinska sezona je bila malce boljša od uspešnega povprečja zadnjih let. Najbolje so obratovale visokogorske planinske koče, posledično pa so bile ponekod manj obiskane koče v sredogorju in nižje. Oktobra so planinske koče v visokogorju zaprle svoja vrata, nižje ležeče pa prešle na jesensko-zimski delovni čas, čemur je treba prilagoditi tudi jesenski obisk gora in večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS koce.pzs.si.

Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije (PZS) je ob koncu poletne planinske sezone 2018 izvedla oceno uspešnosti obratovanja planinskih koč na osnovi vprašalnika, ki je zajel primerjavo sezone v zadnjem petletnem obdobju glede na število gostov, število nočitev, število nočitev tujih gostov in oceno prometa. Povratne informacije je pridobila za dobro tretjino od 162 oskrbovanih planinskih koč. Podatki so porazdeljeni tako med kategorijami koč kot med območji, kjer koče stojijo.

"Letošnja sezona je bila za planinske koče približno pet odstotkov boljša od petletnega povprečja. Dobra je bila predvsem za visokogorske koče, kjer beležijo v povprečju desetodstotno boljšo sezono od petletnega povprečja. Temu je botrovalo nadpovprečno stabilno in sončno vreme in še vedno porast tujih obiskovalcev v visokogorju. Največji obisk, a s tem tudi že pritisk, je predvsem na planinskih kočah v širši okolici Triglava," izsledke analize poletne sezone 2018 v planinskih kočah strne strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar. V splošnem je bil tudi obisk koč v sredogorju in v nižje ležečih kočah vsaj na ravni petletnega povprečja. A je velik obisk visokogorja posledično povzročil, da je bil obisk nekaterih nižje ležečih koč poleti slabši od večletnega povprečja. Kaže pa se trend večjega števila tujcev na Slovenski planinski poti, saj v marsikateri koči ob tej poti zaznavajo porast nočitev tujcev.

"Letos so se planinska društva srečevala s problematiko pomanjkanja kakovostnega kadra, ki bi bil pripravljen delati v kočah, in hkrati s pogostim menjavanjem osebja. Močan porast prihoda turistov v Slovenijo je povzročil splošno pomanjkanje kadra v gostinsko-nastanitvenih objektih, kar se je še potenciralo v planinskih kočah, kjer so delovni pogoji drugačni in težji. Ne glede na to se osebje, ki dela v kočah, trudi ustvariti prijetno planinsko vzdušje," obrazloži Prašnikar in dodaja: "Da bi zagotavljali kakovostno ponudbo in odnos do gostov, Planinska zveza Slovenije redno organizira seminarje za oskrbnike planinskih koč, v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom in Eko skladom, Slovenskim okoljskim javnim skladom, pa smo uspešno organizirali tudi seminar za gospodarje planinskih koč s poudarkom na okoljskih in energetskih izboljšavah planinskih koč."

Visokogorske koče v Julijskih Alpah so z izjemo Doma na Komni, ki je odprt vse leto, že vse zaprle svoja vrata, planinci lahko na zasilno oskrbo računajo še pri meteorologih v Triglavskem domu na Kredarici ter na možnost zatočišča v neoskrbovanih zimskih sobah in bivakih. Stalno odprti tudi jeseni in pozimi ostajajo Blejska koča na Lipanci, Erjavčeva koča na Vršiču in Planinski dom Tamar v Julijcih, Domžalski dom na Mali planini v Kamniško-Savinjskih Alpah in Valvasorjev dom pod Stolom v Karavankah ter številne nižje ležeče koče, medtem ko so preostale prešle na jesensko-zimski delovni čas in so odprte le ob koncu tedna in praznikih. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS koce.pzs.si.

Ob zaprtosti koč je treba upoštevati tudi varnostni vidik obiskovanja gora jeseni in toliko večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. "Številne koče nam v jesenskem in zimskem času ne bodo nudile toplih obrokov, možnosti dopolnitve zaloge tekočine, varne strehe nad glavo … Vse to pomeni, da moramo imeti v nahrbtniku poleg osnovne planinske opreme dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, alu-folijo, ki nas varuje pred podhladitvijo, ter več tople brezalkoholne tekočine in hrane. Jeseni so krajši tudi dnevi in tema nas bo ujela že nekje med peto in šesto popoldansko uro. Čelna svetilka je obvezna, poskrbite tudi za polne baterije," svetuje alpinistični inštruktor in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.

Jeseni je možno tudi nenadno burno poslabšanje vremena, ki v gorskem svetu zaradi nizkih temperatur pomeni snežne padavine. "Le nekaj centimetrov snega ne samo, da pokrajino popolnoma spremeni, ampak zahteva še dodatno tehnično opremo (cepin, dereze) in dobršno mero znanja in izkušenj za hojo v zimskih razmerah. Zaradi povečane vlage so planinske poti mokre in hoja po takšni poti je lahko otežena in zahteva pozornost planinca. Že manjši korak ali neprevidnost na poti lahko privede do zdrsa, ki se v najslabšem primeru lahko konča s hudimi poškodbami ali v primeru padca čez skalni skok s smrtjo," opozarja Šerkezi, ki spomni tudi na večjo možnost megle: "Dokaj pogosta spremljevalka naših gora v jesenskem času je megla. V vsakem nahrbtniku naj bosta planinski zemljevid in kompas, svetujemo pa tudi znanje iz uporabe aplikacije Locus Maps na pametnem telefonu, kjer najdete tudi zemljevide Planinske zveze Slovenije. Če se na poti izgubite ali zaradi goste megle ne znate nadaljevati poti, ostanite mirni. Ne tavajte brezglavo, saj lahko zaradi slabe vidljivosti zdrsnete na mokrem pobočju. Če ne vidite rešitve oz. ste poškodovani, pokličite na številko 112."

Srečno in varen korak!