Planinski vestnik že 130 let, napovednik filma

Ste vedeli, da so planinci že pol stoletja prej, preden je Prešernov dan postal slovenski kulturni praznik, 8. februar zapečatili kot svoj praznik? Osmega februarja 1895 je namreč izšla prva številka Planinskega vestnika, ki letos praznuje častitljivih 130 let. Najstarejša še izhajajoča slovenska revija je v jubilejno leto vstopila tudi kot e-revija. V čast 130. obletnici bo 30. marca v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani javna sodna obravnava urednika Vladimirja Habjana pred poroto, jeseni bo na ogled tudi dokumentarni film o Planinskem vestniku.

Revija Planinski vestnik ljubitelje gora razveseljuje že 130 let, istega leta so na Triglavu postavili tudi Aljažev stolp. Njegova prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895, jubilejna februarska številka pa bo že 1344. po vrsti. Revija je bila ob svojem začetku na koncu 19. stoletja mišljena kot glasilo, skozi katerega bo Slovensko planinsko društvo informiralo članstvo o svojem poslanstvu v času nemških pritiskov na Slovence, saj se je agresivna germanizacija z gradnjo planinskih koč in poti tedaj želela polastiti tudi naših gora.



V desetletjih izhajanja je Planinski vestnik postal del narodnega bogastva in kulturne dediščine ter najpopolnejši arhiv slovenskega planinstva. "Zaradi obsežnega požara, ki je leta 1958 upepelil stavbo Planinske zveze Slovenije, smo v povojnih letih ostali brez vsega arhiva iz časa začetkov organiziranega planinstva na naših tleh in revija je s tem postala praktično edino ogledalo in najpopolnejši arhiv delovanja naših prednikov, ki so nam omogočili zavedanje, da se Slovenci upravičeno štejemo med alpske narode. Verjetno ima Vestnik večji pomen za naš narod, kot se tega zavedamo. Da je to naša najstarejša revija, ki izhaja že 130 let in je preživela tudi dve vojni - to se ni zgodilo z nobeno drugo. Moramo biti ponosni nanjo!" pojasnjuje član uredniškega odbora Dušan Škodič in razkriva recept za dolgoživost revije: "Recept je eden in edini ta, da Planinski vestnik nikoli ni bil komercialen. Če bi bil, ga namreč že zdavnaj ne bi bilo. Tako pa je vezan predvsem na svoje zveste naročnike, ni jih malo, ki so naročniki dolga desetletja ali celo nasledijo pripadnost reviji."

Vladimir Habjan, šele osmi urednik Planinskega vestnika v 130 letih, razkriva, kakšen je njegov recept za 24 let urednikovanja tej reviji: "Recept je poln močnih začimb. Priznam, da je za tako dolgo dobo potrebno kar precej lastnosti, sposobnosti ali vrlin. Na primer vztrajnost, trma in trda koža. Vsekakor mora cilj prevladati nad ovirami, ki se pojavijo na poti do tega cilja. To mi je nekako uspevalo in me niti griči niti gore na tej poti niso uspeli ustaviti, prej nasprotno, še podžgali so me. Če pa govorimo o uredniškem odboru, je bilo potrebnega veliko tistega, kar sicer velja za skupine, treba je sodelovati, spoštovati drugačna mnenja, v dilemah iskati najboljše rešitve in še kaj. Mislim, da mi je uspelo, da je vsaj urednik zadolžen za ravno tisto področje dela, ki mu najbolj ustreza. Pa treba je znati pohvaliti in motivirati. Za zdaj recept deluje, lahko pa se bo pa znašel še kak poper vmes ..."

"Hoja v gore, hribolazenje, gorništvo ali planinstvo ima od vsega začetka organiziranega delovanja - tako drugod kot tudi pri nas - mnogoter pomen. V današnjem času bi rekli, da sta popularizacija in komuniciranje nepogrešljiv, za mnoge celo najpomembnejši gradnik poti k uspehu. Zato je Planinska zveza Slovenije izjemno ponosna na dejstvo, da je Slovensko planinsko društvo že v drugem letu po ustanovitvi začelo izdajati - zdaj to lahko rečemo - najstarejšo slovensko revijo, ki neprekinjeno izhaja že 130 let, vse od leta 1895. Planinski vestnik je glasnik vsega, kar razumemo pod planinstvom in v najširšem smislu kaže podobo naše organizacije in vsega, povezanega z njo. Pisati, opisati, naslikati in fotografirati gore, planinska doživetja ali našo dejavnost je beleženje dogajanja in tudi prostor kulturnega udejstvovanja, ki je bilo in je še vedno del planinskega poslanstva. Preprosto veseli smo, da lahko vzamemo v roke Planinski vestnik oziroma si ga ogledamo v digitalnem formatu. Zanimiv je in dragocen," pomen revije oriše podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar.

Letošnji jubilej je tudi priložnost, da širše osvetlimo gorniški tisk. Po Škodičevem mnenju lahko Planinski vestnik postavimo ob bok najstarejši gorniški reviji na svetu: "Alpine Journal je prva publikacija o gorah, ki jo je začel izdajati londonski gorniški klub The Alpine Club že leta 1863. Angleži imajo najstarejši gorniški klub na svetu in če bi mi Slovensko planinsko društvo ustanovili takrat kot Nemci, bi s svojo revijo za Alpine Journalom zaostajali le za kakšno desetletje. Planinski vestnik je potrjeno najstarejša revija pri nas, ki še vedno izhaja, prav tako kot angleška je tudi naša revija nekomercialna, po številu izdaj pa smo Angleže že zdavnaj prehiteli, saj smo mesečnik, Alpine Journal pa izhaja le enkrat letno.

"Največji korak je to, da še vedno izhajamo, da nas ni povozil čas tako kot številne druge revije. Najvidnejša sprememba je povečanje formata leta 2010, s čimer smo dobili večjo možnost boljšega oblikovanja revije. Iz glasila, ki je večinoma objavljalo nenaročene članke, smo postali revija, ki načrtuje svoje vsebine in s tem sami ustvarjamo uredniško politiko. Vsebina je dovolj raznovrstna in aktualna, da še imamo zvesto bazo naročnikov. Letos je največji izziv e-revija, s katero upamo, da pridobimo predvsem mlajše bralce, ki jih je zdaj komaj kaj," dosežke in izzive predstavi odgovorni urednik Habjan in napoveduje dogajanje v jubilejnem letu: "Pripravljamo temo meseca za februarsko številko, sicer pa bo bolj delovno. Čaka me tudi sodna obravnava. Obtožen sem, da Planinski vestnik objavlja preveč in premalo člankov o alpinizmu, markacistih, kolesarjih, turnem smučanju, domačih hribih, tujih hribih, leposlovja, zgodovine ... Zna se zgoditi, da se ta dolgoletna pravljica kmalu konča."

Ljudstvo proti Vladimirju Habjanu ali Haubija ne damo! V nedeljo, 30. marca 2025, ob 18. uri bo namreč v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani v čast 130-letnici Planinskega vestnika potekala javna sodna obravnava pred poroto, sestavljeno iz uglednih in pomembnih imen iz sveta gorništva. Odgovornemu uredniku lahko pomagate dokazati nedolžnost z obiskom obravnave in/ali s celoletno naročnino na Planinski vestnik. Prireditev bo tolmačena v slovenski znakovni jezik.

Kaj je tisto, kar revijo Planinski vestnik, najstarejšo revijo na Slovenskem, ki še izhaja, drži pri življenju že 130 let? Kdo so ljudje, ki velik del prostega časa posvečajo delu za vodilno gorniško publikacijo v našem prostoru? Zakaj vztrajajo, nekateri že več desetletij? Napovednik dokumentarnega filma, ki nastaja ob visokem jubileju izhajanja revije, odgovarja na nekatera vprašanja, še več jih zastavlja. Živopisana revija, bogata s fotografijami, doživetji, uporabnimi informacijami, polna zgodb in zanimivih ljudi, pa nastaja prav zdaj in bo nastajala še naprej ... dokler jo bomo brali. Tako napovedujeta Mojca Volkar Trobevšek in Andrej Podbevšek, avtorja dokumentarnega filma, produkcijo katerega drži v rokah #Najs produkcija.

Uredniški odbor Planinskega vestnika sestavljajo Vladimir Habjan, Emil Pevec, Mateja Pate, Irena Mušič Habjan, Dušan Škodič, Marta Krejan Čokl, Zdenka Mihelič, Mire Steinbuch in Tina Leskošek. "Planinski vestnik je revija, ki je na Slovenskem zapustila oz. še zapušča zelo pomembno sled. Slovenci smo planinski narod in se lahko z njim identificiramo. Je res pomemben steber slovenstva," v napovedniku filma med drugim izpostavi dolgoletni tehnični urednik Emil Pevec, članica uredniškega odbora Marta Krejan Čokl pa dodaja: "Vestnik je kronist planinstva, alpinizma pri nas, ni samo hribovska, ampak tudi strokovna in vzgojno-izobraževalna revija, hkrati pa skrbimo za lep jezik.

Nekaj zanimivosti o Planinskem vestniku
V 130 letih je izšlo 125 letnikov revije.
Prva številka revije je izšla 8. februarja, ki je naš največji kulturni praznik. To je bilo zgolj naključje, saj bi morala prva številka iziti že januarja. Razlog je bil stoletni rekord v debelini snežne odeje, ki je v Ljubljani merila kar 149 cm.
Glavnih urednikov je bilo v vsem tem času le osem. Povprečno urednikovanje je trajalo 16 let. Največ letnikov je uredil Tine Orel (30), najmanj Milan Cilenšek (1). Sedanji urednik Vladimir Habjan je uredil 24 letnikov. Več letnikov je poleg Orla uredil le še Josip Tominšek (26).
V času prve svetovne vojne revija ni izhajala, tik po njej pa je izšla prehodna številka 1915-1919.
V času druge svetovne vojne je Planinski vestnik izhajal okrnjeno, vendar vsa leta vojne.
Vsi Planinski vestniki, zloženi na kup, merijo v višino že skoraj štiri metre in pol. Ta kup revij tehta 145 kilogramov.
Planinski vestnik, ki bo izšel februarja, ima zaporedno številko 1344. Trenutno vsako leto izide enajst številk, nekoč pa ni bilo tako. Bila so leta, ko je bilo po dvanajst številk, v povojnih letih pa se je dogajalo, da je zaradi finančnih ali tehničnih težav izšlo nekaj številk letno, včasih dvojne ali celo trojne izdaje.
Vse revije skupaj obsegajo okoli 63.000 strani.
Planinski vestnik je danes naš najpopolnejši planinski arhiv, saj od začetkov Slovenskega planinskega društva ni ostalo praktično ničesar. Ko so leta 1958 pogoreli prostori Planinske zveze Slovenije na Likozarjevi ulici, je z njimi zgorelo tudi več kot 60 let starega arhiva.
Tudi če nimate vseh fizičnih izvodov revije, ne boste prikrajšani. Revija je digitalizirana. Brez teže in višine je zlahka dostopna na spletni strani planinskivestnik.com, od letos izhaja tudi kot e-revija.
* Podatke sta zbrala člana uredniškega odbora Dušan Škodič in Emil Pevec.