Po poteh ljudskih pripovedi

Po poteh ljudskih pripovedi – prvi družinski vodnik Planinske založbe PZS.

Le kdo je zgradil tako velike gore? Velikani! Kdo povzroča potrese? Zmaji! Kdo pa je napolnil Blejsko jezero? Vile! Ljudske pripovedi in legende navdihujejo pravkar izdani vodnik Po poteh ljudskih pripovedi, ki prinaša 30 izletov ob bregovih Save in pomeni prelomno novost za Planinsko založbo Planinske zveze Slovenije, saj je prvi družinski vodnik v njenem sicer bogatem opusu. Pri nastajanju knjige je sodelovala poznavalka ljudskega izročila Dušica Kunaver, opise planinskih izletov je pripravila Irena Mušič Habjan, z ilustracijami pa jo je obogatil Jernej Myint.



Nov vodnik za družine z otroki (od najmlajših pa vse do najstnikov) Po poteh ljudskih pripovedi nas vodi ob bregovih Save - od ljubljanskega zmaja do podkorenske pehtre babe - po desnem bregu reke navzgor in po levem bregu reke nazaj v Ljubljano. "Knjiga Po poteh ljudskih pripovedi je nastala na pobudo urednika Planinskega vestnika in Planinske založbe Vladimirja Habjana, v njej pa je delo skupine sodelavcev, ki smo se zavedali, da delamo nekaj lepega in vrednega za današnji čas in tudi za prihodnost - saj se gore ne bodo premaknile, ljudske pripovedi pa se bodo ohranile in bodo vedno ostale ljudski zaklad," poudarja Dušica Kunaver, ki je naredila jagodni izbor ljudskih pripovedi za vodnik: "Naša knjiga v današnji čas prinaša spomin na stoletja, ko so v bližini naših vasi živela skrivnostna starodavna bitja. Iz bližnjega gozda je bilo slišati milo petje gozdnih vil, v gorah so živeli škrati, v tolmunu vaškega potoka je živel povodni mož, v grmenju nevihte je bilo slišati glasove divje jage ... Gorata in bajno lepa gorenjska dežela je bila nekdaj polna teh davnih bajnih bitij. Velike gore so zgradili velikani, Blejsko jezero so napolnile vile, skalovite in prepadne triglavske gore je razril Zlatorog s svojimi zlatimi rogovi ..."

Izmed stoterih pripovedi, ki jih hrani gorenjska ljudska zakladnica, jih vodnik obuja trideset ter opisuje poti in cilje, po katerih jim sledimo po dolini reke Save. Začnemo na njenem desnem bregu iz Ljubljane z Ljubljanskim gradom, nadaljujemo z Jeterbenkom, Lubnikom, Dolino Triglavskih jezer in krnico Za Akom. Potovanje na tej strani Save zaključimo z dolino Tamar in tremi sestrskimi rekami Dravo, Savo in Sočo, zavijemo navzdol po levem bregu Save, obiščemo Dovško Babo, gremo mimo Krvavca ter zaključimo s smledniškim gradom in Šmarno goro. "Stare ljudske pripovedi, ki so prehajale iz roda v rod, so v današnji čas prinesle sporočila o načinu življenja in mišljenja naših dedov, a ne le to, v ljudskih pripovedih je ohranjen tudi spomin na resnična zgodovinska dogajanja. Če te stare dragocene ljudske pripovedi združimo z izleti po gorah in dolinah ob bregovih Save, bomo našemu mlademu rodu in tudi nam samim olepšali in obogatili življenje," še dodaja Kunaverjeva.

Kako je bilo stopati po planinskih poteh ljudskih legend, ki jih je iz malhe kulturnega izročila izbrala Dušica Kunaver, spregovori Irena Mušič Habjan, avtorica opisov planinskih izletov v vodniku: "Zelo sem počaščena, da sva lahko tako sodelovali z Dušico Kunaver, ki že leta skrbi, da raznovrstne in slikovite pripovedi, ki so del našega kulturnega izročila, še vedno živijo med nami. Čeprav so preproste, je v njih modrost, iz katere se lahko veliko naučimo - ne samo otroci, tudi odrasli. Zame je bilo zanimivo predvsem to, da sem ob nastajanju vodnika tudi sama odkrila nekatere kraje in zanimivosti, za katere pred tem ni bilo časa. Poleg tega so včasih lažji izleti še večji izziv za zapis, saj je več podrobnosti in je treba paziti, da se sam kot pisec v teh ne izgubiš. Ljudsko izročilo mi je bilo vedno precej blizu in sem vesela, da smo tudi tako predstavili in ohranili pripoved o Srebrnokrilcu v martuljških gorah, ki je manj poznan kot Zlatorog, a nič manj pomemben."

Izleti in ture so opisani na enak način: v uvodu so na kratko predstavljeni cilj, značilnosti poti in morebitne zanimivosti. Opisa vzpona in sestopa sta zgoščena in vsebujeta poleg poteka poti še dodatne oporne točke na izbranem območju. V stranskem stolpcu so zbrani najosnovnejši podatki o cilju: nadmorska višina, višina izhodišča in višinska razlika. Podatek o zahtevnosti ture nakaže težavnost poti, ture pa so razvrščene v tri stopnje: lahka, zahtevna in zelo zahtevna planinska pot. Dodan je še podatek o potrebni opremi, opisana pot do izhodišča, navedene morebitne planinske koče ob poti, časovnice, najprimernejši letni čas za izvedbo izleta in ustrezen zemljevid območja. Na terenu je lahko v pomoč tudi aplikacija maPZS na pametnih telefonih.

"Vodnik je v prvi vrsti namenjen družinam. Manjše otroke je treba včasih spodbuditi, da se odpravijo in vztrajajo na izletu, morda prav s pogovorom ali iskanjem oseb iz pripovedi, ki jih predstavljamo v novi knjigi. Zanje je primernih kar nekaj nezahtevnih izletov, npr. vzpon na Ljubljanski grad, sprehod k taborski Urški ali iz Škofje Loke v Crngrob, v Tamar ... Potem so v knjigi izleti, za katere potrebujemo več vztrajnosti, npr. Lubnik, Golica, Kamniško sedlo, in jih lahko premagajo že malo večji otroci z bolj uhojenimi nogami, tudi časovno se izlet lahko podaljša. Večinoma so izleti ali ture nezahtevni, vendar pa se zahtevnost poveča že, če so na poti mesta, kjer se primemo za klin ali jeklenico, kot je to npr. pot v krnico Za Akom. Morda je krona vzpon v Dolino Triglavskih jezer čez Komarčo, ki je že celodnevna tura, ravno zaradi razgibanosti in varoval za otroke tudi najzanimivejša," zahtevnost planinskih ciljev in izzive za mlade planince predstavi Mušič Habjanova, tudi gorska reševalka.

Da bodo vodnik za svojega vzeli tudi najmlajši bralci in planinci, vsakega od 30 izletov oz. vsako od ljudskih pripovedi krasi svojstvena ilustracija Jerneja Myinta, ki je tako ustvaril podobo ljudskih junakov in dal krila domišljiji bralcev vseh generacij: "Knjiga je zakladnica pravljic in pripovedk, ki bo pritegnila zanimanje tako mlajših kot tudi starejših. Brali jo bomo vsakdanji ljudje, nekje na samem, v tišini in z lepim razgledom - na vrhu domišljijskega sveta sedanjega časa."

Planinska zveza Slovenije izdaja vodnike, tako planinske, gorniške kot alpinistične, strokovno literaturo, leposlovje in mladinsko literaturo, Po poteh ljudskih pripovedi pa je prvi družinski vodnik v njenem knjižnem nahrbtniku - in tako orje ledino, kot napoveduje urednik Planinske založbe Vladimir Habjan: "Programi Planinske založbe gredo v prihodnje v smeri širokih množic, ki obiskujejo gore, kar se je še posebej pokazalo v času omejenega gibanja lani in letos. Naša želja je tudi, da se približamo družinam in jim ponudimo možne izlete z dodatkom. To so pri zadnji knjigi pripovedke, legende, tudi naravne znamenitosti. Družine želimo opremiti tudi z znanjem, zato je v pripravi priročnik o osnovah planinstva, ki je že napisan in bo izšel konec letošnjega leta ali v začetku naslednjega. S podobnimi učbeniki za širšo javnost bomo še nadaljevali, v pripravi imamo namreč učbenika za športno plezanje in turno smučanje. Načrtujemo še podobne vodnike po lepotah Slovenije, a so trenutno še v fazi dogovarjanja oziroma priprav."

Planinska založba PZS je v preteklosti že izdala več del za mlade planince: delovna zvezka o gorah z nalogami za zabavo, ustvarjanje, učenje in vzgojo Planinski zabavnik in Planinski zabavnik 2, zbirki pravljičnih zgodb Kristine Menih Pravljičarija pod Triglavom in Nove dogodivščine v Pravljičariji, slikanico Stanke Klakočer Pravljica o gamsku Viliju in gorskih rožicah, pravljično zbirko Anke Rudolf Čez drn in strn, zgoščenko Greva pod objem gora in družabno igro Spomin s planin.