Posledice globalnega segrevanja v Alpah
12.08.2006
Zürich - Alpski ledeniki so vročega poletja 2003 izgubili deset
odstotkov prostornine, zatrjujejo raziskovalci z züriške univerze, do
danes se je ohranilo le med polovico in tretjino volumna iz petdesetih
let 19. stoletja. Nadaljnje otopljevanje ozračja za tri stopinje
Celzija bi lahko povzročilo, da do konca stoletja izgine 80 odstotkov
ledeniškega ledu. To bi utegnilo ogroziti življenje in turizem v tej
evropski gorski verigi. Dvigovanje temperatur je vsaj del vzroka, zakaj
pet milijonov ton skalovja počasi polzi z enega najbolj poznanih
švicarskih vršacev, okoli 4.000 metrov visokega Eigerja, katerega
neslavna severna stena je zahtevala življenje mnogih, ki so jo želeli
premagati. Prav ta predstava narave pod Eiger privablja tudi vse več
obiskovalcev. Hansrüdi Burgener, ki ima gorsko kočo nasproti
polzeče skale, na dan sprejme tudi po 800 obiskovalcev, to je dvakrat
več kot običajno. Vsi upajo, da bodo lahko priča sesutju pečine. Tega
še ne bo tako hitro konec, čeprav je vsakih nekaj minut slišati glasno
pokanje, spremlja ga tudi oblak prahu. Skalnata gmota se je sprva
premikala po meter na dan, zdaj se je njena hitrost upočasnila. Nihče
še ne more predvideti, kdaj bo zdrsnila s pobočja.
Gromeča predstava
narave opozarja, da je tudi Alpe močno prizadelo globalno segrevanje
Zemlje in da opozorila strokovnjakov, da taljenje večnega ledu in vanj
zmrznjene zemlje, ki držita skupaj gore, niso izvita iz trte. V
prihodnosti bodo vsi ti dejavniki v gorskem svetu pustili še večje
posledice, tudi veliko občasno groznih nesreč med hribolazci
strokovnjaki pripisujejo vse nestabilnejšim razmeram v višjim legah in
na gorskih grebenih. Kot pojasnjuje geolog Hans Rudolf Keusen,
ki je bil s podjetjem Geotest vpoklican, da spremlja polzenje Eigerja,
je pri dajanju ocen previdnejši in poudarja, da Alpe ne bodo razpadale
tako hitro. Velike skale so se krušile v Alpah, še preden se je ozračje
Zemlje začelo segrevati. Že leta 1806 je velika gmota v bližini gore
Rigi, kar za 20-krat večja od omenjene na Eigerju, pod sabo pokopala
457 ljudi, z zemljevida izbrisala vas Goldau in se v zgodovino vpisala
kot ena največjih naravnih katastrof v Švici. Kakor poudarja Keusen, se
v Švici v povprečju na med vsakih 20 do 50 let odtrga skala, večja od
milijon kubičnih metrov.
vir: E-DELO www.delo.si