Postopno nabiranje izkušenj in znanje za varnejši obisk gora

Za varnejši obisk gora so ključni postopno nabiranje izkušenj, temeljito načrtovanje ture, poznavanje aktualnih razmer in objektivnih nevarnosti v gorah, vremenoslovja, prve pomoči, orientacije, različnih tehnik gibanja, potrebne opreme in znanja njene uporabe ter spoštljiv odnos do gora. Organizirane in strokovno vodene ture, ki predstavljajo učni proces v naravi, so naložba za varnejše obiskovanje gorskega sveta in povabilo ljubiteljem gora v planinsko društvo, je pred začetkom poletne planinske sezone 7. junija v Kamniški Bistrici poudarila Planinska zveza Slovenije. Nesreča v gorah se namreč lahko pripeti vsakomur in tudi najbolj usposobljeni posamezniki niso izjema, res pa je med posredovanji gorskih reševalcev zelo malo dogodkov na organiziranih planinskih aktivnostih.

Organizirane in strokovno vodene ture so najboljše zagotovilo za varnejše obiskovanje gorskega sveta. "Ključno je postopno nabiranje izkušenj! Vsaka aktivnost pod vodstvom strokovno usposobljenih prostovoljnih vodnikov PZS je tudi učni proces, v katerem usposabljamo udeležence za samostojno gibanje v gorskem svetu. Na vodenih izletih, planinskih taborih, orientacijskih tekmovanjih, planinskih šolah in drugod udeležencem ponudimo možnost pridobivanja znanja in izkušenj z različnih področij planinstva za varnejše gibanje v gorah. Poleg tega gorski reševalci beležijo zelo malo reševanj na organiziranih planinskih aktivnostih, kar je lahko še dodatno povabilo planincem, da se včlanijo v planinsko društvo in izkušnje nabirajo postopoma pod vodstvom vodnikov PZS. Raznolika planinska dejavnost članom planinskih društev ponuja tako strokovno vodene in organizirane planinske izlete kot družbo enako mislečih ljubiteljev narave pri njihovi priljubljeni dejavnosti," je poudaril generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu, vodja novinarskega planinskega izleta na Jermanco nad Kamniško Bistrico, kjer je Planinska zveza Slovenije predstavila aktualne vsebine za varnejši obisk gora ob začetku letošnje poletne planinske sezone.

Prostovoljni vodniki Planinske zveze Slovenije (PZS) se pod okriljem krovne organizacije usposabljajo že 65 let, zadnjih 20 let pa Vodniška komisija PZS skrbi za usposabljanje vodnikov po enotnih kriterijih in sledenje novostim na področju prostovoljnega vodništva. "Vloga vodnikov PZS je zelo pomembna, saj morajo poskrbeti za kakovostno in varno vodenje skupinskih izletov, pohodov, tur, turnih smukov in planinskih taborov ter udeležencem svetovati glede varnega gibanja, opreme in njene uporabe, jih opozarjati na nevarnosti na turi in se znati orientirati na terenu. Udeležencem predstavijo okolico in zanimivosti, kot so rastlinstvo, živalstvo in kulturne znamenitosti, prilagajajo se skupini glede na hitrost gibanja, predvidijo počitke, pomagajo šibkejšim v skupini, v primeru nesreče nudijo osnovno prvo pomoč in poskrbijo, da ne zavlada panika. Zato vodniki nosijo veliko odgovornost, nagrada vsem vodnikom pa nam je uspešno zaključena tura in zadovoljni udeleženci," je izpostavil načelnik Vodniške komisije PZS Franc Gričar, tudi inštruktor planinske vzgoje in vodnik PZS z zavidljivo kilometrino.

V letu 2021 je bilo registriranih 1474 prostovoljnih vodnikov PZS, ki aktivno delujejo v 189 planinskih društvih po vsej Sloveniji. Dobra polovica (786) je starejših od 50 let, z (večinoma) dolgoletnimi vodniškimi izkušnjami, slaba polovica (559) jih je v starostnem razponu med 30 in 50 let, zanimanja za vodništvo je veliko tudi med mlajšimi, saj trenutno deluje 129 vodnikov, starih od 18 do 30 let. Poleg njih je še 52 pripravnikov za vodnike. Po podatkih ankete za planinska društva je bilo leta 2021 v društvih izvedenih več kot šest tisoč planinskih aktivnosti, tako eno- kot večdnevnih, pri izvedbi večine so sodelovali vodniki PZS.

Vodena planinska tura predstavlja učni proces in pomeni prenašanje znanja in izkušenj, je z različnih zornih kotov osvetlil Jože Drab - kot prostovoljni vodnik PZS, avtor priročnika Osnove planinstva in mentor gorniškega krožka na OŠ Sostro: "Pri mojem delu z mladimi, bodisi kot oče ali kot učitelj v šoli, me vodi načelo, da je treba otrokom gore približati, da jih razumejo in vzljubijo. Več kot bodo o temah, povezanih z gorami, slišali, več si bodo zapomnili. Če so vsebine tudi podane z zanimivo razlago, jih bodo še bolje razumeli in si jih pozneje priklicali v spomin. Pri tem gre tako za teoretična znanja, npr. spoznavanje rastlinstva in živalstva, orientacije, gorstev, zgodovine gorništva, kot tudi za gibanje v gorah, potencialne nevarnosti ... Znanje, pridobljeno v otroških letih, je dobra naložba za varnejšo hojo v zrelih letih. Ker vodim mlade že zelo dolgo v hribe in gore, vidim, kako moji nekdanji učenci prenašajo navdušenje nad gorami na svoje otroke - v gorniškem krožku imam že drugo generacijo."

Še topel iz tiskarne je priročnik Osnove planinstva: Z znanjem varneje v gore, ki je izšel pri Planinski založbi PZS, njegov avtor Jože Drab pa je povedal, da je namenjen vsem, ki želijo izvedeti čim več o gorah - tako mladim in družinam kot tudi odraslim, ki šele spoznavajo gorski svet, v pomoč je lahko tudi pedagoškim delavcem. Poznavanje osnov planinskih znanj je pogoj za varna doživetja v gorah: "V zadnjih letih je postala popularna hoja v gore tudi zaradi družbenih omrežij, na katerih predvsem mladi delijo svoja doživetja. Mnogi se v iskanju lepega razgleda in atraktivnosti fotografij niti ne zavedajo nevarnosti, ki so jim lahko v iskanju motiva izpostavljeni. Pogosto niti ne vedo, kaj vidijo okoli sebe. Na instagramu ali FB objavljena slika ima lahko še večjo težo - in več všečkov -, če pove, kaj se na njej vidi. Tudi njim bi priporočal to knjigo." Priročnik vsebuje bogat nabor priporočil za varnejše obiskovanje gora, od izbire in pravilne uporabe opreme, priprave na turo, poznavanja nevarnosti, vremenoslovja, prve pomoči in orientacije do različnih tehnik gibanja v gorskem svetu. Poglavja o poznavanju domačih in tujih gorstev, rastlinstvu in živalstvu naših gora, varovanju gorske narave in zgodovini gorništva poskrbijo za širjenje obzorij. Ker je v gore najlepše in najvarneje hoditi v družbi, ne manjka predstavitev organiziranega planinstva pri nas in pomena družabnosti.

O pridobivanju planinskega znanja sta se razgovorila tudi mlada planinca iz gorniškega krožka OŠ Sostro. "Gorniški krožek obiskujem zato, ker mi je všeč aktivnost v naravi, na svežem zraku in v skalah. Če se pri tem družim s prijatelji, je še toliko bolje," je dejal Jan, Klara pa je povedala, kakšno znanje in izkušnje pridobivajo v gorniškem krožku: "Naučimo se, kakšna je prava oprema za gore, kako se pravilno hodi in pleza v gorah, spoznavamo nove kraje in še marsikaj. Obenem se na izletih krepi naš medsebojni odnos, saj smo v gorah vsi prijatelji." Katere planinske aktivnosti pa z mentorjem izvajajo pod okriljem krožka? "Vsak mesec gremo na enodnevni izlet. Včasih se razdelimo v dve skupini in gremo starejši in sposobnejši na težjo pot. Konec šolskega leta gremo na visokogorski dvodnevni izlet. V okviru mladinskega odseka društva pa imamo vsako leto tudi zimski in poletni tabor."

Nesreča v gorah se lahko pripeti vsakomur in tudi najbolj usposobljeni posamezniki niso izjema, res pa je zelo malo reševanj na organiziranih planinskih aktivnostih, čeprav število posredovanj gorskih reševalcev narašča, kot kaže statistika Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS). "Statistika gorskih nesreč je zgovorna, da število nesreč iz leta v leto narašča in da dogodki postajajo zmeraj bolj absurdni. Veliko nesreč bi se dalo preprečiti že z dobro pripravo na planinsko turo. V lanskem letu smo tako zabeležili več kot 600 dogodkov. V spominu imam kar nekaj intervencij GRS Kamnik, ki se bi jih dalo preprečiti že doma oz. do njih sploh ne bi prišlo, če si bi doma pogledali planinski zemljevid in se na poti držali markacij, ki vedno pripeljejo na pravi cilj," je izpostavil strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi in dodal: "Če pogledamo statistiko dogodkov med strokovno usposobljenim kadrom in na organiziranih planinskih izletih, ugotovimo, da je tam malo nesreč oz. poškodb. Statistika, ki smo jo zabeležili do epidemije, kaže, da je bilo v Sloveniji med usposobljenim kadrom malo nesreč oz. poškodovanih; 26 gorskih reševalcev, osem vodnikov PZS in štirje gorski vodniki. Zato svetujemo, da se v gore odpravimo skupaj s planinskim vodnikom ali gorskim vodnikom, ki nam bo ta svet predstavil varneje, hkrati pa zmanjšal tveganje. Gorski reševalci letos beležijo že 209 nesreč, 18 mrtvih posameznikov, 84 naletov helikopterja Slovenske vojske in Policije ter prostovoljno delo 1939 gorskih reševalcev, ki so sodelovali na intervencijah."

Za varnejši obisk gora je potrebno poznavanje aktualnih razmer in objektivnih nevarnosti v gorah, vremenoslovja, prve pomoči, orientacije, različnih tehnik gibanja, potrebne opreme in znanja njene uporabe, postopno nabiranje izkušenj in spoštljiv odnos do gora. Prvi korak pa je načrtovanje ture, kot je izpostavil generalni sekretar PZS Damjan Omerzu: "Najprej izberemo primeren cilj, tako zase kot za udeležence ture. V vodnikih in na zemljevidu preučimo, kam se podajamo, kakšna je dolžina in zahtevnost poti. Če na isti cilj vodi več poti, za vzpon izberemo težjo, strmejšo pot, za sestop pa lažjo in položnejšo. O stanju zahtevnejših poti se predhodno pozanimamo, prav tako o odprtosti planinskih koč, in če načrtujemo v koči prenočiti, pravočasno rezerviramo ležišča, še posebej v glavni poletni sezoni. Planinske poti se začenjajo v dolini in naj velja povabilo in izziv, da začenjamo izlete na nižjih izhodiščih in se višjih izogibamo, ker so praviloma preobremenjeni, s tem pa tudi manj negativno vplivamo na gorsko okolje. Ture začenjamo zgodaj zjutraj, da se vsaj delno izognemo vročini in soncu ter morebitnim popoldanskim nevihtam. Ključni del priprave je tudi spremljanje vremenske napovedi v dneh pred odhodom in prilagoditev poteka ture napovedi. Bližnje seznanimo z našimi načrti in morebitnimi spremembami ture. Pred odhodom še enkrat preverimo, ali imamo s seboj vso potrebno opremo ter zadostno količino hrane in pijače."

Poskrbeti moramo tudi za ustrezna oblačila, ki nas bodo zaščitila pred morebitnim vetrom, mrazom in padavinami, prav tako za kakovostne in uhojene planinske čevlje. Oblačila in obutev izberemo glede na letni čas, ne glede na to, kam in za koliko časa se odpravljamo v gore, pa moramo vedno imeti v nahrbtniku prvo pomoč, nekaj hrane in pijače za rezervo, zaščito pred soncem, čelno svetilko, mobilni telefon s polno baterijo, zemljevid, dokumente (osebno in planinsko izkaznico z urejeno članarino in zavarovanjem za planinsko dejavnost), topla oblačila ter kapo in rokavice, saj se lahko v gorskem svetu vreme zelo hitro spremeni, poleg tega pa alu-folijo oziroma veliko črno ali bivak vrečo za zaščito pred podhladitvijo. Kakšno tehnično opremo potrebujemo, je odvisno od zahtevnosti poti, njene pravilne uporabe pa se lahko naučimo na tečaju ali vodenih planinskih turah, nato je treba pridobljeno znanje utrjevati. V zgodnjem poletju je v visokogorju še sneg, za varno prečenje potrebujemo dereze in cepin, na zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh pa samovarovalni komplet s plezalnim pasom in čelado.

"Čeprav je snega v gorah malo, so posamezni deli še vedno pokriti s snegom. Previdni moramo biti posebej tam, kjer poti potekajo preko melišč, na severnih straneh, v grapah, kamor sonce redko posije. Sneg je čez dan mehek in se predira, proti večeru ali zgodaj zjutraj pa pomrznjen. Za planince predstavlja past -lahko se nam vdre in si pri tem poškodujemo kolena, lahko pa po njem zdrsnemo in se hudo poškodujemo. Takšna snežišča na strmi podlagi lahko prečimo le s primerno opremo, torej cepinom in derezami, ter znanjem. Zaradi tajanja snežne odeje in popuščanja mraza pričakujemo več padajočega kamenja, svoje pa naredi tudi erozija. Svetujemo uporabo čelade, ki naj bo stalnica na naših poteh po visokogorju, sploh tam, kjer poti potekajo pod stenami, čez melišča ali kjer je veliko obiskovalcev. Marsikatera planinska pot je zaradi dolge zime še poškodovana, potrgane so lahko jeklenice ali pa zaradi erozije celo manjka del poti," je trenutne razmere v gorah opisal Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS, in poudaril, da so vse aktualne informacije zbrane na spletni strani Planinske zveze Slovenije.

Osnovni napotki za varnejši obisk gora:
Načrtujte pot.
V gore se odpravite z nahrbtnikom z nujno planinsko opremo.
Rezervirajte prenočišče v planinski koči po telefonu ali prek spleta.
Za obisk gora velja načelo postopnosti od manj zahtevnega do zahtevnejšega; od nižjega do višjega. Prva planinska tura naj ne bo Triglav, težje vzpone si prihranite za poznejši del poletja, ko boste dobro uhojeni in bolje telesno pripravljeni.
Okusno hrano in osvežilno pijačo dobite v planinski koči, v nahrbtniku naj bo zgolj malica in dovolj tekočine.
Obujte lahke, poletne planinske čevlje. Svetujemo visoke, lahko polvisoke, sploh za noge, nevajene hoje po planinski poti.
V gore se odpravite zgodaj, ob štirih, petih, in se na ta način poskušajte izogniti poletnim nevihtam, ki jih spremljajo strele.
Smeti nesite v dolino in jih odložite v koše za smeti.
Pri prečenju planinskih pašnikov upoštevajte življenjski prostor živali, ki se tam pasejo. Opazujte jih od daleč. Če imate s seboj psa, ga privežite na povodec.
Če pridete do pretrgane jeklenice in pot ni varna za prečenje, obrnite. Če se ne počutite dobro ali imate slab dan, se usedite, zadihajte, poglejte naravo okrog sebe in se z nasmehom vrnite. Če izgubite markacije, se vrnite po isti poti nazaj.

Planinska zveza Slovenije že skoraj 40 let praznuje dan slovenskih planincev. Po dveh okrnjenih koronskih izvedbah bo letos znova v polnem zamahu, ko bo 11. junija Dan slovenskih planincev in dan kamniških planin, v soorganizaciji s planinskim društvom, občino in zavodom za turizem Kamnik. V Kamniški Bistrici se obeta celodnevno planinsko dogajanje, doživetja za mlade planince, družine in odrasle, vodeni planinski in turnokolesarski izleti, plezanje na plezalnem stolpu, predstavitev gorskega reševanja, osrednja prireditev s sprevodom praporščakov planinskih društev, za vsakogar kaj zanimivega.

Srečno in varen korak!