Pred mednarodnim dnevom gora...

Pred mednarodnim dnevom gora PZS in GRZS o varnejšem obiskovanju gora pozimi
Pred začetkom zimske planinske sezone sta Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) in Planinska
zveza Slovenije (PZS) na skupni novinarski konferenci 9. decembra v Ljubljani predstavili analizo
reševalnega dela v letu 2015, napotke za varnejši obisk gora pozimi, novosti pri članarini PZS z
letom 2016, obratovanje planinskih koč pozimi in dejavnosti ob mednarodnem dnevu gora, ki ga
praznujemo 11. decembra.
V letu 2015 je Gorska reševalna zveza Slovenije do zdaj izpeljala 410 reševalnih akcij (od tega 39 s
smrtnim izidom), kar je več kot lani, k čemur sta prispevala obisku gora naklonjeno vreme in
posledično višji obisk gora. Največ reševanj je bilo na vrhuncu poletne sezone od junija do avgusta,
zaradi lepega vremena in dežurstva na letališču je bilo tudi več helikopterskih posredovanj, je povedal
predsednik GRZS Igor Potočnik. Gorski reševalci so letos najpogosteje reševali domače obiskovalce
gora, tuje planince pa v okrog 40 odstotkih primerov. Glavni vzroki nesreče ostajajo zdrs,
nepoznavanje terena in telesna nepripravljenost, dvakrat večje je število ponesrečencev kot
ponesrečenk, največ udeleženih je bilo starih med 50 in 59 let. Prednjačijo nesreče na planinskih
poteh, daleč največ se jih je zgodilo poleti na območju Triglava. Največ nesreč je bilo med
posameznimi in neorganiziranimi skupinami, najpogostejše so bile poškodbe spodnjih okončin in
poškodbe glave.
Inštruktor GRZS in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi je predstavil nekaj najznačilnejših
primerov reševanja v gorah, ki mu botrujejo pomanjkanje izkušenj planincev, slaba priprava na turo,
neznanje, subjektivne informacije na spletu, družabna omrežja in želja po pustolovščini. Obiskovanje
gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne
razmere. Trenutno je v gorah zelo malo snega, planinske poti so večinoma kopne, ponekod
poledenele, predvsem zjutraj in zvečer, zato poleg preostale opreme ne smemo pozabiti na dereze in
cepin, ki so lahko ključnega pomena za varnejše prečenje posameznih predelov. Pred prvo uporabo
moramo preveriti stanje opreme, preveriti odprtost koč, spremljati vremenske in snežne razmere, je
še poudaril Šerkezi. Pozimi v nahrbtnik poleg tehnične opreme, ki jo moramo znati uporabljati, sodi
tudi lavinski trojček: lavinska žolna, ki mora biti nameščena na telesu pod zgornjim slojem oblačil,
lavinska sonda in aluminijasta lavinska lopata. Krajša navodila za varnejše obiskovanje gora v
zimskem času prinaša brezplačna zgibanka Pozor, snežni plaz, dosegljiva na PZS, GRZS, planinskih
društvih in na drugih lokacijah.
Da bi izboljšali lavinsko ozaveščenost in zmanjšali število posredovanj, je pod okriljem odbora Gore in
varnost, skupnega odbora PZS in GRZS, zaživela anonimna spletna anketa Snežni plaz, kratek
vprašalnik o dogodku, ki se je obiskovalcu gora zgodil ali skoraj zgodil v snežnem plazu. Posredovanje
reševalne službe ni bilo potrebno, zato o tem dogodku nimajo podatkov, na osnovi katerih bi vsi, ki se
ukvarjajo z izobraževanjem ali reševanjem, lahko izboljšali svoje delo, zato potrebujejo povratne
informacije o splošni gorniški usposobljenosti, opremi in poznavanju opreme ter lavinskih razmerah
ob dogodku, je poudaril predsednik Komisije za reševanje iz snežnih plazov GRZS Klemen Volontar.
Spletna anketa oz. obrazec o prijavi nesreče je na voljo tudi za mobilne telefone.
Pred obiskom gorskega sveta pozimi je treba preveriti tudi odprtost planinskih koč. Med 163
oskrbovanimi kočami (od skupno 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov) jih je v zimskih mesecih
odprtih 123, večinoma ob koncu tedna in praznikih, stalno odprtih pa je 56, od tega 26 vse dni v
zimskih mesecih, 30 pa vse dni razen ob ponedeljkih ali torkih, je povedal načelnik Gospodarske
komisije PZS Janko Rabič ter poudaril, da so obratovalni časi različni, društva jih samostojno
prilagajajo glede na zmožnosti oskrbovanja, vremenske razmere, količino snega ali nevarnosti na
poteh. Planinske koče v visokogorju so pozimi večinoma zaprte, vse leto pa ostaja odprtih deset
planinskih koč I. kategorije, med katerimi je stalno odprt Dom na Komni. Odprte so predvsem nižje
ležeče koče, pozimi pa je mogoče prenočevati tudi v zimskih sobah, ki jih imajo nekateri planinski
domovi, bivaki pa so namenjeni predvsem zasilnemu zavetju. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na
spletnem mestu PZS.
Da je med posredovanji gorskih reševalcev zelo malo dogodkov na organiziranih planinskih
aktivnostih in naj bo to povabilo obiskovalcem gora, da se pridružijo kateremu od 287 planinskih
društev in klubov, je dejal generalni sekretar PZS Matej Planko, ki je predstavil prednosti članstva v
planinski organizaciji. Poleg številnih popustov pri nakupih in storitvah PZS in njenih partnerjev
(Slovenski planinski muzej, gorska središča, dobavitelji planinske opreme in drugi) ter urejenega
nezgodnega zavarovanja za stroške reševanja in zdravljenja v tujini z vključeno 24-urno asistenco
letošnje novosti za člane planinskih društev med drugim prinašajo znižano članarino A z največjim
paketom ugodnosti, novo kategorijo B/zamejci, namenjeno zamejskim društvom, povišan popust za
člane v Planinski založbi PZS ter več novih partnerjev, ki članom nudijo popuste. Podrobnosti o
članarini PZS si lahko preberete na spletnem mestu PZS.
Le še dva dneva nas ločita od 11. decembra, mednarodnega dneva gora, ko bodo v osmih državah, ki
si delijo Alpe, potekali dogodki, katerih cilj je približati alpsko kulturo z branjem alpske literature.
Brati gore je pobuda Nemškega predsedstva Alpski konvenciji 2015-2016, osnovna ideja pa na
mednarodni dan gora organizirati prireditve, posvečene branju alpske literature na različnih mestih v
Alpah. Vsaka partnerska organizacija, ki sodeluje v pobudi, tudi številna planinska društva, ima proste
roke pri izbiri dogodkov in tako se bo v knjižnicah, šolah in drugih ustanovah po Sloveniji v teh dneh
zvrstilo okrog 50 dogodkov, posvečenih gorniški literaturi, planinskemu pravljičnemu svetu,
slovenskemu alpinizmu, potopisnim predavanjem in razstavam. Seznam dogodkov smo zbrali na
spletni strani PZS.
Pred mednarodnim dnevom gora je PZS že tradicionalno pripravila poslanico, v kateri je Slavica
Tovšak, vodja Odbora za založništvo in informiranje PZS, zapisala: »Brati gore je projekt, ki ni
namenjen le mednarodnemu dnevu gora in literaturi, ki je nastala v širokem alpskem prostoru. Vanj
se uspešno vključuje tudi pestrost slovenske gorniške literature, ki nam omogoča, da beremo vselej in
povsod. Naj bo 11. december dan, ki ga bomo literarno zaznamovali v vseh deželah Alpskega loka,
vendar ob zavedanju, da brati gore pomeni tudi živeti z gorami.«
Srečno in varen korak!