S košnje grbinastega travnika v
Zgornji Radovni v Triglavskem narodnem parku.
Sodelavci javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) so se skupaj z dijaki,
študenti in prostovoljci danes lotili zahtevnega opravila – košnje grbinastega
travnika v Zgornji Radovni (občina Kranjska Gora), ki je nujno potrebna za
ohranjanje biotske raznovrstnosti na njem.
Kositi travnik z grbinami in dolinami je zahtevno opravilo, ne glede na to, da so se
ga sodelavci Javnega zavoda Triglavski narodni park danes lotili s sodobnimi
pripomočki. Pri tem so jim na pomoč priskočili študenti in dijaki, ki so v JZ TNP na
praksi ali na počitniškem delu ter študenti biologije, ki so na taboru v organizaciji
Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) na Bledu.
Grbinasti travniki so redkost
V JZ TNP skrbimo za dva grbinasta travnika v Zgornji Radovni v skupni površini 3,5
ha v sklopu projekta Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z
vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ, LIFE FOR SEEDS, v katerem naš
zavod sodeluje kot projektni partner. Ena od nalog projekta je obnovitev suhih
travnikov s kukavičevkami (Natura 2000 habitatni tip oziroma evropsko pomemben
habitatni tip, ki ga je potrebno ohranjati v ugodnem stanju), ki se bodisi zaraščajo ali
intenzificirajo. Taki travniki so na območju Julijskih Alp pogosti na grbinah. »Zaradi
lažjega vzdrževanja so se ti travniki v preteklosti izravnali. Tisti redki, ki še ostajajo,
se zaradi opuščanja košnje zaraščajo. JZ TNP je v sklopu projekta dolgoročno najel
dva travnika v Radovni za ohranitev tega pomembnega habitatnega tipa,« pojasnjuje
mag. Tanja Menegalija iz oddelka za varstvo narave v JZ TNP.
Svoje ime so grbinasti travniki dobili po grbinah, ki jih je za seboj pustil ledenik.
Nastali so iz najbolj finega ledeniškega materiala, ki ga je voda skupaj s kemičnimi
procesi počasi oblikovala v grbine. Te so visoke okoli en meter in široke do tri metre.
Posebnost grbinastih travnikov pa ni samo njihov videz, pač pa tudi pestrost
rastlinskih in živalskih vrst, ki na njih uspevajo in živijo. »Ko smo na tem travniku
opravljali botanične popise, smo popisali kar okoli 120 rastlinskih vrst, kar je zelo
veliko,« opozarja mag. Menegalija.
Zakaj je košnja tako pomembna?
Da so grbinasti travniki za košnjo zelo zahtevni, so potrdili tudi sodelujoči. Na
grbinah je travna ruša bolj pusta, v dolinah pa zelo gosta in jo je treba odkositi z
nekaj spretnosti. Včasih so se košnje lotevali s kosami, zdaj pa je v ospredju strojna
košnja. Za ohranitev kukavičevk je travnik treba kositi enkrat na leto. Če bi mu
pustili prosto rast, bi se zarasel z lesenimi vrstami in zaplata s travami bi se počasi
spremenila v gozd. Zato v JZ TNP akcijo ponavljamo že nekaj let in jo nameravamo
izvajati tudi v prihodnje.
Tudi letos je košnja grbinastega travnika potekala v sklopu že omenjenega projekta
Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo
semenske banke in obnovo in situ, LIFE FOR SEEDS, v katerem JZ TNP sodeluje
kot projektni parter. Projekt, v katerem je vodilni partner Društvo za opazovanje in
proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), se je začel septembra leta 2021 in naj bi se
zaključil konec leta 2026. Poleg obnove travnikov se projekt osredotoča tudi na
vzpostavitev semenske banke 300 značilnih vrst treh prednostnih habitatnih tipov na
nivoju EU: suhih travnikov z orhidejami, volkovij in presihajočih jezer, ki jih poleg
vodnih habitatov gradijo tudi številni tipi mokrotnih travnikov. Stanje vseh treh
habitatnih tipov je v Sloveniji v zadnjem poročilu po Habitatni direktivi za obdobje
2013-2018 ocenjeno kot nezadostno ali slabo.
Projekt je vreden 5,35 milijona evrov, pri čemer finančni prispevek EU znaša dobre
štiri milijone evrov. Projekt sofinancirajo še Ministrstvo za naravne vire in prostor,
Ministrstvo za javno upravo in Sigrid Rausing Trust. Več o projektu si lahko
preberete na spletni strani
https://lifeforseeds.si/.