Slovenci rešujejo sezono v planinskih kočah

Letošnja poletna sezona počasi dobiva hladnejše odtenke in prve obrise ocene uspešnosti. Po ocenah PZS so slovenske gore poleg izkušenih planincev privabile še več tistih obiskovalcev, ki se v preteklih letih niso odpravljali v gore. Tudi letos so bile najbolj obiskane koče v okolici Triglava, tam so Slovenci v poletni sezoni unovčili tudi največ turističnih bonov.



Poletna sezona se je konec septembra zaključila, a številne koče še imajo odprta svoja vrata. Letošnja sezona je bila drugačna, a kljub vsem črnim pomladanskim napovedim, jo je še dobro odnesla. Zaradi omejitve širjenja koronavirusa so v kočah veljali posebni ukrepi, ki jih je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje. »Nočitev je bilo za četrtino manj kot pretekla leta, vendar je bilo zaradi več enodnevnih gostov in razmeroma dobre njihove potrošnje sezona v finančnem smislu dobra, ne najboljša, a boljša od pričakovanj glede na pomladanske razmere. Predvsem je bila boljša v nekaterih višje ležečih sredogorskih kočah, kjer nekaj koč beleži celo izjemno dobro sezono, medtem ko je bila slabša v visokogorju, kjer so nekatere koče beležile polovico manj nočitev glede na pretekla leta,« je povzel strokovni sodelavec na PZS Dušan Prašnikar.



Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo do vključno avgusta v planinskih kočah zabeleženih 25 odstotkov manj nočitev v primerjavi s preteklimi, zelo uspešnimi leti. Število slovenskih gostov, ki so prenočili v planinskih kočah, se ni bistveno povečalo, bilo pa je precej manj tujcev. V slovenskih kočah jih je prenočilo le ena tretjina glede na pretekli dve leti. Po podatkih Sursa je tako do vključno avgusta v planinskih kočah prespalo približno 52 tisoč Slovencev, kar predstavlja 75 odstotkov nočitev v planinskih kočah in približno 18 tisoč tujcev. Na zmanjšanje nočitev je vplivalo predvsem manjše število tujih gostov, kot tudi ukrepi, zaradi katerih so koče sprejele manjše število gostov glede na sicer spalne kapacitete. »Ne glede na razmeroma velik padec nočitev so v planinskih društvih vseeno zadovoljni s sezono. Manj je bilo nočitev v visokogorskih kočah, kjer so nekatere beležile kar za polovico manj nočitev od preteklih let. K sreči se je letos povečal obisk in predvsem število nočitev v nekaterih sredogorskih kočah. Več je bilo nočitev v kočah ob Slovenski planinski poti, saj opažamo, da se je v letošnjem letu povečalo število oseb, ki so hodile po tej naši prvi in najdaljši vezni poti.«



Zaradi koriščenja turističnih bonov v kočah več neizkušenih planincev



Letošnja sezona je posebna še zaradi nekaj pojavov. V kočah je bilo precej več enodnevnih gostov, v kočah in na splošno v gorah in hribih je bilo veliko število oseb, ki sicer ne zahajajo v planinski svet in opazno je bilo nekoliko večje trošenje za pijačo in hrano v planinskih kočah. Slovenski gost običajno poleg spanja porabi precej manj denarja v kočah v primerjavi s tujcem, v letošnjem letu pa v kočah opažajo, da so bili tudi domači gostje precej bolj »zapravljivi«. Oskrbniki so mnenja, da je v dobršni meri k temu vplivala možnost koriščenja turističnih bonov.



Do 25. septembra 2020 je bilo v Sloveniji unovčenih 790.461 bonov v skupni vrednosti 107 milijonov evrov. Samo v planinskih domovih je bilo unovčenih 14.241 bonov (1,8% glede na število doslej unovčenih bonov) v skupni vrednosti 761 tisoč evrov (0,7% glede na celotno vrednost doslej unovčenih bonov).



»Koča na Poreznu (1585m, PD Cerkno) je letošnjo planinsko sezono poslovala dobro. V primerjavi s preteklimi leti je letošnja sezona rekordna. Nočitev je bilo podobno kot lani, le delež tujcev je bil zelo majhen. Manj je bilo pohodnikov na Via Alpini. Povečalo se je število domačih gostov, tudi zaradi turističnih bonov. Opazili smo več neizkušenih planincev, ki smo jih prepoznali po neustrezni opremi, obnašanju, čudnih vprašanjih in željah glede postrežbe. Imeli smo probleme z zagotavljanjem zadostnega števila ljudi za delo v koči, posebno od sobotah in nedeljah,« je povedal predsednik PD Cerkno Ivan Rupnik.



Podobne izkušnje imajo tudi v kočah, ki jih upravlja Planinsko društvo Nova Gorica. »Letos so bili v naših kočah večinoma slovenski pohodniki, ki so med drugim koristili tudi turistične bone. Rečem jim pohodniki, ker niso planinci. Manjka jim osnovnega planinskega znanja in njihove potrebe so drugačne, zahtevnejši so. Drugače smo s sezono zelo zadovolji, imeli smo veliko dela,« je povedala predsednica PD Nova Gorica Franka Zega.



Smeti odnesi v dolino



Večina obiskovalcev je upoštevala ukrepe, ki so bili zaradi covida-19 potrebni tudi v planinskih kočah. Pohvalno je, da so se v letošnjem letu za obisk gora in hribov odločili ljudje, ki sicer ne zahajajo v gorski svet. Vendar pa del »novincev« meče slabo luč na vse obiskovalce gora. »Pri obisku koč in še posebno nočitvah se je pokazalo nerazumevanje posebnosti gorskega sveta in nerazumna pričakovanja ponudbe v kočah. Hkrati pa so bili ti novi gostje v gorah vidno slabše opremljeni ali pa niso znali opreme pravilno uporabljati. Po informacijah Gorske reševalne službe je bilo v letošnjem letu več reševanj zaradi nepoznavanja terena, neizkušenj in preseganja lastnih zmožnosti. Posebno pa je potrebno opozoriti na problem odpadkov in smetenja. Zaradi novih gostov, ki povečini ne poznajo etike obnašanja v gorah, je bilo bistveno več odpadkov v kočah in v določenih predelih tudi ob poteh. Obiskovalce gora, ki redno ali vsaj občasno obiskujejo gore, smo že navadili, da svoje smeti vzamejo s seboj v dolino. Nove obiskovalce bomo morali v prihodnjih letih ozavestiti tudi glede odnosa do narave, lastne opreme za varno hojo in predvsem vedenja o uporabi planinske opreme ter resničnih pričakovanj ponudbe v kočah,« je dodal Prašnikar.



Dom Valentina Staniča z novim sistemom za pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov



Ena od novosti v planinskih kočah v letošnji sezoni je nov sistem za pridobivanje električne energije v Domu Valentina Staniča pod Triglavom (2332m, PD Javornik Koroška Bela). Naložba je del evropskega projekta Life Sustainhuts. Konec junija je bil na domu nameščen fotovoltaični sistem nazivne moči 6000 W in vetrna turbina nazivne moči 1000 W skupaj z baterijskim skladom, nadgrajen je bil tudi nadzorni sistem ter sistem zajema ter obdelave obratovalnih podatkov. Sistem so testirali tri mesece vse do zaprtja planinske koče, 20. septembra 2020. Investicijski del sta v sodelovanju Planinskega društva Javornik Koroška Bela izvedla slovenska partnerja Razvojni center za vodikove tehnologije in Planinska zveza Slovenije, med tem ko je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani v partnerstvu zadolžena za raziskovalni del. Po izračunih so se zaradi omenjene naložbe okoljski vplivi objekta zmanjšali za najmanj 30 odstotkov. Po besedah predsednice tega društva, ki je odgovorna za oskrbovanje in delovanje koče, Olge Oven so bili do letos vajeni vsaj dve uri dnevno uporabljati bencinski agregat, letos ga niso zagnali niti za minuto.



Razpis za sanacijo koč



Planinska zveza Slovenije si že vrsto let prizadeva, da pristojna ministrstva planinske koče in poti priznala kot del turistične infrastrukture, ki deluje v posebnih pogojih. Za kar pričakujemo ustrezno podporo. »V zadnjih letih smo ta prizadevanja še povečali z organizacijo mednarodnega posveta s prikazom rešitev, ki jih imajo na tem področju v sosednjih državah. S predstavniki gospodarskega ministrstva se že dve leti pogovarjamo o objavi razpisa, ki bi bil namenjen ekološki in energetski sanaciji planinskih koč. Objava razpisa je bila že večkrat najavljena. Ob obisku ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška na Okrešlju smo ponovno dobili zagotovila, da bo razpis objavljen še v tem letu, takoj ko bo razrešeno tudi vprašanje o priznavanju lastnega deleža investitorja v obliki prostovoljnega dela, kot to omogoča zakon o prostovoljstvu. Aktivnosti v tej smeri so v teku in resnično upamo, da se uspešno zaključijo in da bo do objave razpisa prišlo,« je razložil podpredsednik PZS Miro Eržen.



Varno jesensko pohajkovanje



Vrhovi gora so pokriti z belo tančico. Njihova podoba je nakazala, da v naše kraje počasi prihaja zima. Vremenska napoved sicer obeta lepo jesen, ki je vedno mamljiva za osamljene potepe po gorah, ki so v tem času najlepše. Poskrbeti pa moramo tudi za svojo varnost. Zato naj ne bo odveč nasvet, da se s snegom obiskovanje gora spremeni. »Dnevi so krajši. Temperature nizke, pogosto jih spremlja tudi veter, orientacijo pa nam slabša megla, ki v popoldanskem času zakrije podobo planin in vršacev. Planinske poti so mokre, višje lahko že pokrite s snegom, ki razmoči zemljo in jo spremeni v blato na katerem korak tudi v najboljših planinskih čevljih ni varen. Pozno popoldne so te zaplate snega, blata in moče že pomrznjene in prava past za zdrs. Če je možno, se jim izognimo, sicer je nujno, da uporabimo primerno opremo, dereze in cepin. Seveda ju moramo znati uporabljati. V nahrbtnik dodajmo dodatna topla oblačila, tanko kapo, rokavice zamenjajmo za debelejše. Če smo v poletnih dneh kdaj še lovili dan pri sestopu in čisto na koncu uspeli pridobiti nekaj svetlobe iz pametnega telefona, naj bo naglavna svetilka obvezen spremljevalec v nahrbtniku. Izberimo si cilje, ki so nekoliko lažji glede na naše izkušnje in znanje. Ta čas pa je tudi primeren za obnovitev znanja iz zimske tehnike in pregled opreme kot so plazovna žolna, plazovni nahrbtnik, cepini in dereze. Poleg kvalitetnih planinskih čevljev ne bo odveč, če bo na glavi čelada, pod njo pa - pamet. Gore bodo počakale,« k preudarnosti poziva strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.



Prvi sneg še pospešil zapiranje visokogorskih koč



Večina visokogorskih koč se v teh dneh zapira, le redke bodo ostale odprte predvidoma do vključno drugega vikenda v oktobru. Zaenkrat ostaja edina stalno odprta visokogorska koča Dom na Komni, do 18. oktobra bo odprt Vodnikov dom na Velem polju. Pretežni del planinskih koč v sredogorju v oktobru preide na zimski čas poslovanja, kar za večino pomeni odprtost ob vikendih in praznikih. Aktualne informacije glede odprtosti koč ima PZS objavljene na www.pzs.si/koce.php .