Snežne razmere 12. 3. 2025

Splošna stopnja nevarnosti - sreda, 12. 3. 2025
Nevarnost je 3. stopnje po evropski petstopenjski lestvici - ZNATNA.
Glavni problem: šibke plasti, moker sneg, napihan sneg, nov sneg
Vzorec nevarnosti: Dež
Vzorec nevarnosti: Ohladitev po toplem vremenu / otoplitev po mrazu

Ocena tveganja
Nevarnost snežnih plazov je nad višino 1800 m ZNATNA, 3. stopnje, nižje pa ZMERNA, 2. stopnje. Predvsem v visokogorju Julijskih Alp se lahko s strmih pobočij prožijo manjši plazovi svežega, nesprijetega snega, ob jugozahodniku so nastali tudi novi zameti, kjer je mogoče ob majhni obremenitvi sprožiti plaz suhega sprijetega snega. Trdožive šibke plasti, ki so skrite v starem snegu, še naprej ostajajo grožnja - dodatna obtežba novih padavin in napihanega snega jih bo ponekod preobremenila in povečala možnost plazenja. Pod 1800 m se zaradi odjuge z dežjem lahko prožijo plazovi mokrega snega, na travnatih ali z listjem prekritih pobočjih tudi talni. Razmere so neugodne in zahtevne in se bodo z novimi padavinami še slabšale, še najmanj v vzhodnih Karavankah.

Snežne razmere
Ob toplem in občasno deževnem vremenu se je snežna odeja na prisojah pospešeno preobražala in talila. Sneg je pod okoli 1800 m razmočil snežno odejo, izrazite prisoje so ponekod do te višine povsem kopne. Višje, predvsem nad 2000 m, je že nekaj svežega snega, predvidoma od 10 do okoli 30 cm, morda v zahodnih Julijcih še nekoliko več. Razmere se hitro spreminjajo.

Predviden razvoj vremena
Danes, v sredo, bo večinoma oblačno in megleno, nekaj sonca bo občasno le na skrajnem severovzhodu. Občasno se bodo pojavljale padavine, ki bodo pogostejše na območju Julijcev in predgorja ter v zahodnih in osrednjih Karavankah. Meja sneženja bo med 1600 in 1900 m nadmorske višine. Pihal bo zmeren, v visokogorju močan jugozahodnik. Ničta izoterma bo na nadmorski višini okoli 2000 m. Ponoči se bodo padavine prehodno razširile nad vso Slovenijo, meja sneženja se bo nekoliko znižala. V četrtek se bo marsikje delno razjasnilo, vrhovi bodo pogosto v oblakih. Predvsem na območju zahodnih in južnih Julijcev ter v hribih severne Primorske in Notranjske bo oblačno, občasno bodo padavine z mejo sneženja na okoli 1600 m. Pihal bo močan jugozahodnik. V petek zjutraj se bodo padavine okrepile in postopno razširile proti vzhodu. Meja sneženja se bo dvigala, proti večeru pa spuščala. Le v severnem delu Julijskih Alp ter v zahodnih in osrednjih Karavankah bo meja sneženja ostajala nižje, na okoli 1200 m, nekoliko se bo dvignila, ko bodo padavine slabele. Dopoldne se bo krepil južni veter, popoldne pa slabel in se obračal v jugozahodnik. Do petka zjutraj bo nad 1800 m padlo še okoli 30 cm snega, v Zahodnih in Južnih Julijskih Alpah lahko tudi več kot 80 cm. Temperatura bo vse dni podobna, na 1500 m +3 °C, na 2000 m okoli 0 °C.

Tendenca snežnih razmer
SNEŽNE IN PLAZOVNE RAZMERE SO ZAHTEVNE IN SE BODO V NASLEDNJIH DNEH SPREMINJALE IN SLABŠALE. Pod približno 1800 m se bo sneg zaradi pozitivne temperature in občasnega dežja talil, s strmih pobočij se bodo lahko spontano prožili plazovi mokrega snega, lahko tudi kakšen zdrsni plaz. Snežno odejo bo ponekod premočilo do tal, občasno pa bo lahko tudi snežilo. V visokogorju, predvsem nad 2000 m nadmorske višine, razmere ostajajo zimske. Nov sneg se bo predvidoma dobro sprijel s podlago, manj stabilen bo v svežih zametih, ki jih bo gradil jugozahodnik. Tam se bo manjši plaz suhega sprijetega snega lahko sprožil že ob majhni dodatni obremenitvi, s strmih pobočij pa tudi spontano. Trdožive šibke plasti osreženih zrn in globinskega sreža bodo v visokogorju še ostale. Ker bodo zakopane globlje pod površino snežne odeje (50-80 cm), jih bo še težje preobremeniti, vendar pa bo ob morebitni preobremenitvi plaz zato še globlji, večji. Ob padavinah in vetrnem nanašanju snega bo marsikje lahko prišlo do preobremenitve teh šibkih plasti, zato je v visokogorju pričakovati spontano proženje srednje velikih in velikih plazov suhega sprijetega snega. Preobremenitev globoke šibke plasti lahko povzroči tudi pritisk, ki se pojavi ob sprožitvi manjšega plitvega kložastega plazu, zato bo možno verižno proženje plazov. Taka struktura snežne odeje ni značilna za običajne zime v naših gorah, zato obiskovalci gora z njo nimamo veliko izkušenj. Nujno je izvajanje ukrepov, s katerimi zmanjšamo obremenitev snežne odeje ob prečkanju, še posebno na strmih pobočjih, v bližini grebenov, ob iztekih grap in pod stenami.

Naslednja objava: sobota, 15. 3. 2025

Vir: ARSO