Četudi je dolinsko življenje že skoraj v celoti prežeto s poletjem, je slika v visokogorju povsem drugačna. Posamezni deli poti visokogorja so še vedno pokriti s snegom, zato je potrebna še večja mera previdnosti in dobra priprava na pot. Zaradi epidemioloških ukrepov moramo biti pozorni na določene omejitve, ki veljajo v planinskih kočah, zato je potrebno pred odhodom v gore nujno rezervirati prenočevanje v koči. Zadnja leta je v gorah moč opaziti tudi porast turnih kolesarjev, zato smo v Planinski zvezi Slovenije pripravili kratke videoprispevke za vse, ki vas tovrstno kolesarstvo zanima in želite varneje obiskati gorski svet. Vse to so bile teme današnje novinarske konference v Kamniški Bistrici.
Slovenske gore so čudovite, še posebej v poletnih mesecih, a zaradi letošnje dolge zime je treba vedeti, da so posamezni deli poti visokogorja še vedno pokriti s snegom. »Previdni moramo biti posebej tam, kjer poti potekajo preko melišč, na severnih straneh, grapah, kamor sonce redko posije. Sneg je čez dan mehek in se predira, proti večeru ali zgodaj zjutraj pa pomrznjen. Za planince predstavlja past; v prvem primeru, da se nam vdre in si pri tem poškodujemo kolena, v drugem pa lahko po njem zdrsnemo in se hudo poškodujemo. Takšna snežišča na strmi podlagi lahko prečimo le s primerno opremo (cepin in dereze) in znanjem. Zaradi tajanja snežne odeje in popuščanja mraza pričakujemo več zapadlega kamenja, saj je do sedaj bilo primrznjeno na podlago, svoje pa naredi tudi erozija. Svetujemo uporabo čelade, ki naj bo stalnica na naših potem po visokogorju, sploh tam, kjer poti potekajo pod stenami, čez melišča ali pa je veliko število obiskovalcev. Marsikatera planinska pot je zaradi dolge zime še poškodovana, potrgane so lahko jeklenice, ali pa celo del poti manjka zaradi burne gorske erozije. Vse te informacije imamo zbrane na spletni strani Planinske zveze Slovenije,« poudarja strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.
Porast turnih kolesarjev
Zadnja leta vedno več ljudi gore obiskuje z gorskimi kolesi. Električna kolesa so ta svet približala tudi tistim, ki niso fizično dobro pripravljeni, ali pa so imeli določene zdravstvene omejitve. Turno in gorsko kolesarstvo je vsekakor dobrodošla oblika rekreacije, ki pozitivno vpliva na zdravje in počutje ljudi. »Treba se je zavedati, da smo turni in gorski kolesarji ravno tako kot planinci obiskovalci gorskega sveta in da je to svet, kjer živijo občutljive živalske in rastlinske vrste in jim vsak nepredvidljiv dogodek lahko skrajša življenje. Poleg tega je treba upoštevati planinski bonton. Na kolesu smo hitrejši, velikokrat tudi neslišni, zato je toliko bolj pomembno, da se vozimo tam, kjer je to dovoljeno, da na svojo prisotnost opozorimo planince, zmanjšamo hitrost ali pa se celo ustavimo. Enaka pravila veljajo tudi za uporabnike e-koles, ki jim pa še posebej svetujemo, da četudi e-kolo omogoča dokaj strme vzpone, ne smemo pozabiti, da se bomo morali po isti poti tudi spustiti, kar je mogoče samo s pravilno tehniko spusta. Pred kratkim smo v Sloveniji dobili prvo enoto gorskih reševalcev na e-kolesih, kar jim omogoča še hitrejši prihod do ponesrečencev v gorah, ki si jih sploh ne želimo,« še dodaja Matjaž Šerkezi.
Videoprispevki za varnejše turno kolesarstvo
Ker je turno kolesarstvo vse bolj priljubljena dejavnost planincev in ker ob tem opažamo, da številni ne poznajo osnov tovrstnega kolesarjenja, smo na PZS pripravili 10 kratkih filmov z namenom, da ljubiteljem koles podamo osnovne napotke za varnejšo vožnjo.
Filmčki bodo dosegljivi na spletni strani
https://migimigi.si/. Koronavirus je v zadnjih 15 mesecih močno vplival tudi na planinstvo. Tako z vidika vsem znanih omejitev, ki so veljala v določenih obdobjih, po drugi strani pa je tudi še več ljudi spoznalo prednosti sprostitve in rekreacije v gorah in hribih, zato je število obiskovalcev poraslo. Zato so toliko bolj pomembnejši napotki za varnejši obisk gora in planin.
Osnovni napotki za varnejši obisk gora:
→ Načrtujte pot.
→ V gore se odpravite z nahrbtnikom z nujno planinsko opremo.
→ Pokličite v planinsko kočo in rezervirajte spanje.
→ Za obisk gora velja načelo postopnosti od manj zahtevnega do zahtevnejšega; od nižjega do višjega. Prva planinska tura naj ne bo Triglav, prihranimo si ga poznejši del poletja, ko bomo dobro uhojeni in bolje fizično pripravljeni.
→ Okusno hrano in osvežilno pijačo dobite v planinski koči, v nahrbtniku je zgolj malica in nekaj tekočine.
→Obujte lahke, poletne planinske čevlje. Svetujemo visoke, lahko polvisoke, sploh za noge nevajene hoje po planinski poti.
→V gore se odpravite zgodaj, ob štirih, petih in se na ta način skušajte izogniti poletnim nevihtam, ki jih spremljajo strele.
→ Smeti nesite v dolino in jih odložite v koše za smeti.
→ Pri prečenju planinskih pašnikov upoštevajte življenjski prostor živali, ki se tam pasejo. Opazujte jih od daleč. Če imate s sabo pasje kosmatinčke, jih privežite na povodec.
→Če pridete do pretrgane jeklenice in pot ni varna za prečenje, obrnite; če se ne počutite dobro ali pa imate slab dan; se usedite, zadihajte, poglejte naravo okrog sebe in se z nasmehom vrnite; če izgubite markacije, se vrnite po isti poti nazaj ...
Ukrepi pri obisku planinskih koč
Podobno kot lani tudi letos po eni strani polni upanja in hkrati tudi z veliko previdnosti gledamo na prihajajočo planinsko sezono. Pred nami je visoka poletna sezona, čas dopustov, ki ga bo mnogo ljudi izkoristilo v gorah in v planinskih kočah. »Tudi v letošnjem letu je v planinskih kočah mogoče koristiti turistične bone, dodatno pa vse obiskovalce vabimo da postanejo tudi člani planinskih društev in tako koristijo še dodatne ugodnosti. Obisk planinskih koč in postrežba na terasah je dostopna vsem. Po trenutno veljavnih ukrepih velja za postrežbo v notranjosti planinskih koč in za prenočevanje pogoj PCT (preboleli, celjeni, testirani), enako kot velja v ostalih gostinskih in turističnih kapacitetah. Zato prosimo vse obiskovalce, da to upoštevajo pri načrtovanju planinskih izletov,« je povedal generalni sekretar PZS Damjan Omerzu. Ob tem pa je dodal, da imajo planinske koče, predvsem visokogorske, tudi pomembno vlogo zavetišča pred nepredvidljivimi gorskimi vremenskimi situacijami in so nepogrešljive z vidika varnosti obiskovalcev gorskega sveta. »Zato smo s pomočjo Turistično-gostinske zbornice poslali na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za zdravje predloge za upoštevanje te situacije pri sprejemanju nadaljnjih, prilagojenih ukrepov. Enako so oskrbniki visokogorskih koč v stiski, saj jim je zaradi oddaljenosti od doline zelo oteženo izvajanje tedenskih testiranj osebja, ki bi se moralo samo za ta namen vsak teden vračati do več ur hoje oddaljenih točk za testiranje. Na tem mestu ponovno apeliramo na pristojne državne institucije, da bo glede teh vprašanj možna prilagoditev veljavnih ukrepov, vsaj v obliki možnosti samotestiranja za osebje v visokogorskih kočah.«
Odpiranje planinskih koč
Vedno več planinskih koč je odprtih in pripravljenih na poletno sezono. V sredogorju so odprte praktično vse planinske koče. Visokogorske koče se zaradi snežnih razmer odpirajo postopoma, zadnje bodo odprte v začetku julija. V Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah so koče že odprte, razen Prešernova koča na Stolu (25.6.) in Češka koča (25.6.). Del koč se odpira še ta vikend (Poštarski in Tičarjev dom na Vršiču, Koča na Planini pri Jezeru, Gomiščkovo zavetišče na Krnu), del na praznični vikend 25.6. (Koča pod Bogatinom, Koča pri Triglavskih jezerih, Triglavski dom na Kredarici, Zasavska koča na Prehodavcih, Pogačnikov dom na Kriških podih), zadnje koče pa s 1.7. (Vodnikov dom na Velem polju, Dom Planika pod Triglavom, Koča na Doliču, Dom Valentina Staniča pod Triglavom). Aktualno stanje glede odprtosti koč spremljajte na
https://www.pzs.si/koce.php. Rezervacijski sistem
Slovenska planinska društva upravljajo 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov. »Zadnjih nekaj let je opazen trend povečanega števila nočitev v planinskih kočah, predvsem tujih planincev. Izjemno je bilo le lansko leto, ko se je celotno število nočitev zmanjšalo za 30 % glede na leto 2019, število tujcev pa kar za 66 %,« pravi strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar. Letos zaradi boljše pripravljenosti na epidemiološko krizo pričakujemo ponoven vzpon tujih planincev. V tujini uspešen sistem rezerviranja nočitev preko spleta v planinskih kočah počasi prodira tudi v Slovenijo. V rezervacijski sistem za planinske koče se je v letu 2020 priključilo prvih 6 koč iz Slovenije, trenutno pa je v rezervacijski sistem vključenih že 14 slovenskih planinskih koč, skoraj vse iz osrednjega dela Julijskih Alp ter 2 koči iz Kamniško-Savinjskih Alp. »Odzivi oskrbnikov koč so bili zelo dobri. Letošnja novost je, da je za izvedbo rezervacije v večini koč potrebno vnesti podatke o kreditni kartici. Uporaba kreditne kartice je zgolj varovalka in ni plačilno sredstvo za nočitev v koči. Nočitev je potrebno plačati direktno v koči. Uporaba kreditne kartice oskrbnikom koč omogoča zaračunavanje 11 EUR v primeru neprihoda (za rezervirana ležišča),« zaključuje Dušan Prašnikar.
Rezervacijo je možno izvesti preko enotne povezave na spletni strani Planinske zveze Slovenije. Koče, ki so na seznamu, so sledeče: (Aljažev dom v Vratih, Cojzova koča na Kokrskem sedlu, Dom na Komni, Dom Planika, Kamniška koča na Kamniškem sedlu, Koča na Doliču, Koča na Planini pri Jezeru, Koča pod Bogatinom, Koča pri Triglavskih jezerih, Pogačnikov dom na Kriških podih, Poštarski dom na Vršiču, Triglavski dom na Kredarici, Vodnikov dom na Velem polju in Zasavska koča na Prehodavcih).
Požarna varnost v kočah
Na podlagi žalostnih zgodb pogorelih koč dajemo na PZS področju požarne varnosti še večji poudarek. Eden od teh ukrepov je bila tudi ustanovitev Svetovalne pisarne PZS. »Pri obiskih koč smo pregledovali stanje požarne varnosti in spodbujali društva, da so po zakonsko zahtevanih dokumentih ukrepali v kočah. Po požaru na Korošici smo požarno varnost vključili v okvir letnih usposabljanj za oskrbnike planinskih koč, kot tudi pri seminarjih za gospodarje in na letnih konferencah planinskega gospodarstva. V razgovorih z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo smo za razpis za planinske koče uspeli doseči, da so med upravičene ukrepe tega razpisa vključili tudi področje požarne varnosti (sanacija dimnikov, zamenjava elektro inštalacij, požarni izhodi..). Na prvi rok omenjenega razpisa se je prijavilo 25 projektov obnove planinskih koč, pričakujemo pa tudi dober odziv na še drugi jesenski rok,« dodaja Dušan Prašnikar.
V sklopu prizadevanj za varnejše in čistejše planinske poti ter postojanke je že drugo leto zapored Zavarovalnica Triglav naš partner v skrbi za večjo požarno varnost v gorah. »Z razpisom, ki smo ga izvedli skupaj s PZS, smo že lani več kot 50 planinskih koč opremili s samodejnimi gasilnimi ampulami. Letos pa smo skupaj izbrali 30 planinskih postojank, ki jih bodo tekom poletja obiskali strokovnjaki podjetja Bonpet. Ob pregledu koč bodo določili požarno najbolj izpostavljene točke in nanje namestili samodejne gasilnike ali protipožarne ampule, ki se aktivirajo ob povišani temperaturi zaradi začetnega požara ter tako preprečujejo razvoj uničujočih požarov,« je povedala Ana Cergolj Kebler, vodja akcije Očistimo naše gore v Zavarovalnici Triglav in dodala: »Še posebej nas veseli, da smo sodelovanje s PZS na področju požarne varnosti v 12. sezoni akcije še razširili s pobudo k organizaciji požarne vaje. To bomo skupaj s Gasilsko zvezo Slovenije izvedli predvidoma 16. oktobra v Domu pod Storžičem.«
S ponovnim zagonom planinstva in turizma v slovenskih Alpah na Planinski zvezi Slovenije opozarjamo še na en varnostni vidik, to je varovanje gorske narave in naš od nos do okolja. »Zavedati se moramo, da gore niso zaradi nas samih. Narava gorskega sveta je prostor, kamor vstopamo le kot njeni gostje – spoštljivo in obzirno. Planinska zveza Slovenije kakor tudi njena predhodnica SPD sta bili in sta vseskozi tudi naravovarstveni organizaciji. Ob prihajajoči visoki planinski sezoni želimo spomniti na izjemno pomemben dokument ali bolje kar akcijo Obisk v naravi, ki jo je skupaj z drugimi prostovoljnimi organizacijami in zvezami pripravila in podpisala tudi PZS,« je k prijaznemu obiskovanju gora pozval podpredsednik PZS Martin Šolar.
Srečno in varno na poti!