Vsi v naravo s poletnimi novostmi...

Vsi v naravo s poletnimi novostmi Planinske založbe PZS.

Planinska založba PZS je v prvih poletnih dneh predstavila novosti, aktualne za odrasle in najmlajše obiskovalce gorskega sveta: enciklopedična vodnika Julijske Alpe: Skupini Mangarta in Jalovca (Jože Drab) in Zahodne Julijske Alpe (Klemen Janša), dopolnjeno izdajo plezalnega vodnika Repov kot, Kamniška Bela (Tone Golnar, Silvij Morojna, Bojan Pollak), prve tri plastificirane planinske zemljevide (Triglavski narodni park, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke – osrednji del), Planinski zabavnik za mlade planince in koledar za leto 2016. Na novinarski konferenci 30. junija 2015 v Ljubljani se je predstavila tudi Mreža nevladnih organizacij za rekreacijo v naravi – Vsi v naravo s svojo dejavnostjo, prizadevanji, da davčne blagajne za manjša športna društva in društva v javnem interesu ne bi bile obvezne, vključevanjem invalidov v šport in pomenom povezovanja v športu.
Planinska zveza Slovenije je začela izdajati serijo vodnikov po Julijskih Alpah, ki kot prava enciklopedija v malem sistematično opisujejo vse na določenem območju, od najenostavnejših markiranih poti do zahtevnih brezpotij in celo lažjih plezalnih smeri. Primerni so tako za planince, ki delajo prve korake v gorski svet, kot za najbolj izkušene stezosledce in ljubitelje brezpotij ter normalnih pristopov na osamljene špice. Odlikujeta jih sistematičnost in prenovljena grafična podoba, upoštevajo modernega uporabnika, dodane so GPS-koordinate vseh pomembnih točk in ilustrativne fotografije za pomoč pri orientiranju.

Vodnik Julijske Alpe: Skupini Mangarta in Jalovca se osredotoča na severozahodni del Vzhodnih Julijskih Alp z opisi najbolj znanih slovenskih vrhov, pa tudi nekaterih najbolj cenjenih kotičkov za iskalce gorske samote. Mangartu in Jalovcu družbo delajo razgledne Mojstrovke, grebeni Bavškega Grintavca in skalnate Ponce, v zaraščeno divjino pozabljeni Predelski Vršiči, remšendolske gore in skupina Ciprnika, samotni Pelci, Pihavci in skrivnostne strmine Loške stene. »V vodniku je opisanih 124 vrhov, kolikor jih je v skupini Mangarta in Jalovca in kamor vodi več kot 200 poti, od zelo popularnih markiranih prek tistih, ki jih je treba še poiskati, pa vse do poti druge plezalne stopnje. Za lažje orientiranje je dodanih 21 črno-belih slik z vrisanimi potmi. Vodnik je namenjen tako ljubiteljem priljubljenih poti kot pravim gorniškim sladokuscem, ki v gorah iščejo samoto,« je povedal avtor Jože Drab.

Vodnik Zahodne Julijske Alpe Klemna Janše prinaša opise mikavnega zahodnega dela Julijcev, ki so pretežno na italijanski strani meje, pa tako natančnega opisa nimajo niti v italijanščini. »V vodniku so zajeti hribi, ki so med Slovenci vedno bolj priljubljeni, poleg dobro obiskanih vrhov v skupinah Kanina, Viša in Montaža tudi nekatera malo znana območja, prvič tako podrobno predstavljena v slovenščini: razdrapane Naborjetske gore nad dolino Dunje, greben Muzcev, dolgi greben Stola in Karmana, pa pozabljeni vrhovi zahodno od Strme peči,« je vsebino osvetlila urednica Mojca Stritar Kučuk.

Mnogo ljubiteljev gora zahaja nad dolino Kamniške Bistrice, zato jih bo razveselila tretja, dopolnjena in popravljena izdaja plezalnega vodnika Repov kot, Kamniška Bela avtorjev Toneta Golnarja, Silvija Morojne in Bojana Pollaka, ki je izšla po 22 letih. Stene se niso bistveno spremenile, so pa v tem času alpinisti preplezali več kot petdeset novih smeri in mnoge zahtevne prosto ponovili. Opravljenih je bilo tudi nekaj alpinističnih smukov po zahtevnih strmih pobočjih. »Največji napredek je v tehničnem smislu, v vodnik smo vključili prenovljene skice, boljše fotografije in natančnejši zemljevid. Opisanih je okrog 300 plezalnih smeri, od tega več kot 60 novih, okrog 100 vzponov v plezališčih, dodani so tudi turni smuki,« je poudaril soavtor vodnika Tone Golnar.

Planinska založba PZS je v sodelovanju z Geodetsko družbo na osnovi zadnjega stanja iz katastra planinskih poti PZS izdala prve tri v seriji plastificiranih planinskih zemljevidov v merilu 1 : 50.000, in sicer Triglavski narodni park, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke – osrednji del. Ti zemljevidi so obstojnejši od papirnatih, pri uporabi se ne trgajo, zlaganje je preprosto, po njih lahko pišemo in napisano tudi zbrišemo, največja prednost pa je njihova neobčutljivost na vlago in sonce, a je zaradi rež pri zgibanju z njimi težja orientacija z vrha, zato planinska zveza ostaja tudi pri klasičnih papirnatih zemljevidih. »Zemljevidi PZS so sodobno pripravljeni in jih redno posodabljamo. Naš cilj je, da bi v naslednjih treh letih obnovili celotno paleto planinskih zemljevidov, tudi tistih, ki so komercialno manj zanimivi oz. pokrivajo manj obiskane predele Slovenije. Pri tem velja poudariti, da z nakupom vseh zemljevidov PZS pripomoremo tudi k zbiranju sredstev za obnovo planinskih poti in vzdrževanje katastra planinskih poti,« je izpostavil generalni sekretar PZS Matej Planko in za letos napovedal še izid prenovljenih zemljevidov Grintovcev, Bohinja, Stola in Triglava v merilu 1 : 25.000. Predstavil je tudi planinski koledar za leto 2016, ki tudi letos stavi na kakovostno fotografijo in praktičnost.

Planinska založba PZS je za letošnjo poletno sezono pripravila težko pričakovano novost za uporabnike, na katere se je pogosto pozabljalo. Najmlajše obiskovalce gora bo med počitnicami razveselil Planinski zabavnik, delovni zvezek o gorah z nalogami za zabavo, ustvarjanje, učenje in vzgojo, ki so ga pripravile Urška Stritar, Karmen Usar, Natalija Marovt in Mojca Stritar Kučuk, ilustracije pa je prispevala Petra Grmek. »Namenjen je otrokom od 4. do 9. leta, ki jih skozi tri težavnostne stopnje z igro, ustvarjalnostjo in miselnimi izzivi prijazno uvaja v planinski svet,« je povedala soavtorica Mojca Stritar Kučuk. Raznovrstne naloge mladim planincem zabavno, a hkrati poučno približajo številna področja planinstva – planinsko opremo, gorske rastline in živali, nevarnosti v gorah, zgodovino, varstvo narave, planinsko organizacijo in koče...

Novosti Planinske založbe PZS so zgovorno povabilo v naravo, kjer športne dejavnosti spodbuja tudi Mreža nevladnih organizacij za rekreacijo v naravi – Vsi v naravo, ki je začela delovati leta 2014 v okviru projekta, sofinanciranega s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za javno upravo RS. Partnerstvo sestavljajo Planinska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Zveza za šport invalidov Slovenije, v mrežo pa so vključene še druge organizacije. »Največ pozornosti smo v okviru dosedanjih aktivnosti namenili sodelovanju pri oblikovanju ustrezne zakonodaje, krepitvi športnih društev in neposredni podpori zainteresiranim društvom pri reševanju konkretnih izzivov,« je poudaril vodja projekta Damjan Omerzu.

Generalni sekretar PZS Matej Planko je ob nastajajočem zakonu o potrjevanju računov osvetlil skupna prizadevanja za neobveznost davčnih blagajn za manjša športna društva in društva v javnem interesu: »Predlagamo, da se v končni verziji zakona doda izjema, da za društva, ki imajo status delovanja v javnem interesu in ne presežejo 20.000 evrov letnih pridobitnih prihodkov uporaba davčnih blagajn ni obvezna. Zdi se nam, da mora biti zakonodaja življenjska, saj se v nasprotnem primeru bojimo upada dejavnosti društev, ki imajo številne pozitivne učinke.«

Mreža NVO želi rekreacijo v naravi narediti dostopnejšo tudi invalidom in drugim osebam s posebnimi potrebami. »Želimo poudariti, da invalidnost in šport invalidov nista tabuja, ampak da je drugačnost le treba sprejeti. Dragoceno je, da se invalidi lahko integrirajo v družbo prek športa, ki zanje predstavlja pomemben socializacijski most,« je povedal Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja.

Sodelujoči v projektu so spoznali pomen mreženja in sodelovanja različnih organizacij. »Skupaj poskušamo zagotavljati boljše pogoje za delovanje društev, vključevanje invalidov v šport in vplivati na zakonodajne odločitve, saj je medsebojno sodelovanje temelj razvijanja športa prek projekta, sofinanciranega z evropskimi sredstvi,« je novinarsko konferenco sklenil Aleš Šolar, vodja EU-projektov na Olimpijskem komiteju Slovenije, ki je predstavil pomen povezovanja nevladnih organizacij pri različnih projektih, vprašanjih in dialogu z javno upravo.