Zlati cepin 2015

Zlati cepin 2015 Lindiču, Prezlju in Česnu za vzpon na Hagshu
Med letošnjimi prejemniki prestižnega zlatega cepina so tudi Luka Lindič, Marko Prezelj in
Aleš Česen s prvenstvenim vzponom v severni steni Hagshuja. To je že šesti zlati cepin za
Slovenijo v 23-letni zgodovini podeljevanja nagrade za najpomembnejši alpinistični vzpon.
Mednarodna komisija je letos prvič vnaprej objavila nagrajence, poleg vzpona slovenskih
alpinistov v indijski Himalaji še ameriški vzpon v Patagoniji in ruskega v nepalski Himalaji.
Nagrado za življenjsko delo v alpinizmu letos prejme britanski alpinist Chris Bonnington,
Marko Prezelj pa bo postal prvi alpinist na svetu s tretjim zlatim cepinom.
Odprava Planinske zveze Slovenije Hagshu 2014, ki je potekala od 6. septembra do 14. oktobra 2014, je bila
zaznamovana z birokratskimi težavami, a Luka Lindič, Marko Prezelj in Aleš Česen so z veliko mero motivacije in
nepopustljivo vztrajnostjo v indijski Himalaji splezali prvenstveno smer v severni steni Hagshuja (6657 m), ki so
jo ocenili z najvišjo stopnjo francoske šeststopenjske lestvice: ED, 70°-90° III, 1350 m, 20 h + 4,5 h (prv.). Do
slovenskega vzpona po severni steni je bil Hagshu 25 let neosvojen, a želja več alpinističnih odprav; Anglež John
Barry je kar štirikrat neuspešno poskusil v tej impozantni steni, hkrati s slovensko odpravo je imel smele načrte v
severni steni Hagshuja tudi legendarni angleški alpinist Mick Fowler. »Vsekakor odprava, ki nakazuje smernice
sodobnega alpinizma, hkrati pa tudi najbolje povzame nepopustljiv in vizionarski značaj članov,« je vzpon ocenila
že slovenska komisija, ki je Luko Lindiča 25. februarja 2015 imenovala za najuspešnejšega alpinista leta 2014,
Marku Prezlju in Alešu Česnu pa podelila nagrado za posebne dosežke v alpinizmu.
Mednarodna komisija za zlati cepin 2015, ki je izbrala najvidnejše alpinistične vzpone v letu 2014, je v
obrazložitvi izpostavila 1350-metrski prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja, ocenjen z ED in opravljen v
težavnih lednih razmerah, zaradi katerih so morali Lindič, Prezelj in Česen po 23 urah vzpona bivakirati visoko v
steni in so vrh dosegli naslednji dan, 30. septembra 2014, nato pa sestopili po zahtevni Poljski smeri prvega
pristopa na Hagshu leta 1989. Komisijo letos sestavlja devet vrhunskih alpinistov z vsega sveta: Andrej Štremfelj
(Slovenija), Kazuki Amano (Japonska), Valerij Babanov (Rusija), Hervé Barmasse (Italija), Stéphane Benoist
(Francija), Andy Houseman (Velika Britanija), Michael Kennedy (ZDA), Ines Papert (Nemčija) in Raphael Slawinsky
(Kanada). Predstavnica za stike z javnostmi 23. podelitve zlatega cepina Liv Sansoz je poudarila, da je komisija
neodvisno in samostojno izbrala vzpone, ki najbolje predstavljajo sodobni alpinizem, njegov duh in vrednote.
23. podelitev zlatega cepina bo med 9. in 12. aprilom 2015 v francoskem Chamonixu in italijanskem
Courmayeurju, poleg slovenskih alpinistov pa zlati cepin prejmejo še ameriška naveza Tommy Caldwell in Alex
Honnold za prečenje grebena Fitz Roy v Patagoniji ter ruska alpinista Aleksander Gukov in Aleksej Lončinski za
vzpon v jugozahodni steni Tamserkuja v nepalski Himalaji; nagrado za življenjsko delo v alpinizmu pa znameniti
britanski alpinist Chris Bonnington.
»Vzpon je bil medijsko zanimiv tudi po zaslugi zgodbe, ki so jo ustvarili angleški alpinisti s svojimi predhodnimi in
lanskimi poskusi na gori. To mu ne poveča objektivne vrednosti, ga pa za širše občinstvo naredi zanimivega in
izstopajočega. Vseeno upam, da to ni bil eden od razlogov za podelitev te nagrade. Priznati je treba, da je
vzponov podobne zahtevnosti, kot je bil naš, še kar nekaj. Mogoče je komisijo pritegnila tudi spontanost našega
plezanja, ki je bilo vse prej kot načrtno osvajanje še nepreplezanega ali neosvojljivega,« poudarja Aleš Česen.
»Po pravici povedano, se me te nagrade trenutno ne dotaknejo preveč. O primerjavi in vrednotenju alpinističnih
vzponov je bilo povedanega že toliko, da ne bi izgubljal besed. Smešno je le, da se sam ne morem odločiti, kateri izmed mojih dveh nominiranih vzponov je boljši … Morda sem naiven, a od zlatega cepina pričakujem predvsem
prijetno druženje z drugimi plezalci, ki jih morda drugače ne bi srečal. Pravzaprav se prireditve zaradi tega
veselim. Če se bom zaradi katerega izmed teh priznanj lahko še bolj posvetil plezanju, pa samo toliko bolje,« je
vtise strnil vodja odprave Hagshu 2015 Luka Lindič, ki trenutno pleza na Norveškem, februarja pa je z Luko
Krajncem in Tadejem Krišljem prečil vrhove Adel in se povzpel na Cerro Torre.
Marko Prezelj bo čez mesec dni postal prvi alpinist na svetu, ki bo zlati cepin prejel že tretjič. S sploh prvim
podeljenim zlatim cepinom je strokovna javnost leta 1992 nagradila Marka Prezlja in Andreja Štremflja za
prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) leto prej, leta 2007 pa je zlati cepin Prezelj prejel
skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m) leta 2006. Kot je poudaril
že takrat, je nemogoče objektivno oceniti vzpon nekoga drugega, zato podpira idejo zlatega cepina kot festivala
v smislu srečanja plezalcev in ne tekmovanja v alpinizmu. Po 23 letih od prejema prvega zlatega cepina je še
vedno v svetovnem alpinističnem vrhu, a ugotavlja, da se alpinizem ves čas spreminja: »Zdaj spremembe v
družbi na alpinizem izraziteje vplivajo kot posamezni alpinisti. Pred četrt stoletja je bila negotovost del
normalnega življenja, danes pa je privilegij, ki si ga moraš dobesedno vzeti, če želiš polnovreden alpinizem. Vsi
komunikacijski in tehnični pripomočki ter sodobna oprema so naše glave preparirali po svoje. Potovati je zdaj
preprosteje. Če k temu pridamo še sodoben razmah zavarovalništva, bančništva in advokature, je res čudno, da
nekoga navdušuje negotovost in sprejemanje lastne odgovornosti tukaj in zdaj.«
Leta 1991, ko je Prezelj s Štremfljem plezal v Kangčendzengi, sta bila njegova tokratna soplezalca še
kratkohlačnika, danes pa plezajo z ramo ob rami. »Luka leta 1991 verjetno še ni zlezel iz plenic, Aleš je pa
alpinizem spoznaval od svojega spočetja naprej. Aleš in Luka sta svojevrstna karakterja s pestrimi izkušnjami.
Navdušujoče je deliti doživetje z ljudmi, ki so spontani in sproščeni. Fizično sta oba zdaj brez dvoma močnejša
od mene, jaz sem pa morda prispeval kakšen organizacijski trik in izvedbeno idejo. Delovali smo uglašeno in
sproščeno, kljub razlikam v letnici rojstva. Morda pa tudi zaradi tega …« dopolnjevanje članov odprave Hagshu
2014 doživlja Prezelj, vrhunski alpinist, gorski vodnik, fotograf in vodja SMAR – slovenske mladinske alpinistične
reprezentance, ki srž svojega alpinizma opisuje z naslednjimi besedami: »Rad imam negotovost, ki gre vštric z
radovednostjo, in seveda nenehno sprejemanje odločitev in odgovornosti zanje. Ni vedno preprosto, a prav v
tem je čar vsega skupaj. To, za kar se moramo zares potruditi, nas bogati močneje kot instant življenje.«
Na prvem razširjenem seznamu 58 vzponov za zlati cepin 2015 sta bila poleg Hagshuja še dva vzpona slovenskih
alpinistov: vzpon naveze Luka Krajnc in Luka Lindič – Grandes Jorasses, Rolling Stones, prva prosta ponovitev ter
vzpon Domna Kastelica in Sama Hennesseyja – Chugimago (6258 m), zahodna stena, prvenstvena smer.
Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 23 letih podeljevanja najvišjega
alpinističnega priznanja nagrajeni kar šestkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 prejela Marko Prezelj in
Andrej Štremfelj za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m). Leta 1997 sta ga prejela
Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007
je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v
stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni
solo vzpon na Čo Oju in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La.