Zlati cepin že sedmič v roke slovenskih alpinistov

Med letošnjimi prejemniki zlatega cepina, najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu, sta tudi slovenska alpinista Urban Novak in Marko Prezelj, ki sta skupaj s Haydnom Kennedyjem in Manujem Pellissierjem oktobra lani preplezala prvenstveno smer na impozantno, 6173 metrov visoko goro Cerro Kishtwar v Indiji. To je že sedmi zlati cepin za Slovenijo v 24-letni zgodovini podeljevanja nagrade za najvidnejši alpinistični vzpon. Mednarodna komisija bo aprila nagradila še dva vzpona v nepalski Himalaji in enega v Patagoniji. Nagrado za življenjsko delo v alpinizmu letos prejme Poljak Voytek Kurtyka, Prezelj pa bo postal prvi alpinist na svetu s četrtim zlatim cepinom.

Mednarodna alpinistična odprava Kishtwar 2015, ki so jo sestavljali Slovenca Urban Novak in Marko Prezelj (oba AO PD Kamnik), Američan Hayden Kennedy in Francoz Manu Pellissier, je med 5. in 8. oktobrom 2015 kot prva uspela preplezati zahtevno vzhodno steno Cerro Kishtwarja, markantnega vrha v indijskem Kašmirju. Tehnično izjemno zahteven vzpon, ki so ga ocenili z ED+, povišano najvišjo stopnjo francoske ocenjevalne lestvice, so zaznamovali spremenljivo vreme in zahtevne razmere, a slovensko-ameriško-francoska naveza je v alpskem slogu preplezala 1200-metrov dolgo prvenstveno smer Light before wisdom/Svetloba pred modrostjo v vzhodni steni Cerro Kishtwarja (6173 m), za aklimatizacijo pa še zahtevno smer po južnem grebenu na Chomochior (6278 m). »Štiridnevni vzpon v vzhodni steni je dodobra preizkusil njihove moči, zato so smer z imenom Light before wisdom ocenili z oceno ED+. Vzpon zelo verjetno sodi med najboljše alpinistične vzpone na svetu v letu 2015, zato je tudi močno odmeval v mednarodni alpinistični javnosti,« so se potrdile besede slovenske komisije, ki je Novaka in Prezlja januarja letos imenovala za najuspešnejša alpinista leta 2015.

Mednarodno komisijo za zlati cepin 2016, ki je izbrala najvidnejše alpinistične vzpone v letu 2015, sestavlja devet vrhunskih alpinistov iz vsega sveta: Silvo Karo (Slovenija), Valerij Babanov (Rusija), Hervé Barmasse (Italija), Seb Bohin (Francija), Simon Elias (Španija), Yasuhiro Hanatani (Japonska), Michael Kennedy (ZDA), Victor Saunders (Velika Britanija) in Raphael Slawinsky (Kanada). »Dejanje, navdih in deljenje« bo slogan 24. podelitve zlatih cepinov, ki bo od 14. do 17. aprila 2016 v francoskem kraju La Grave in vse bolj pridobiva festivalske razsežnosti. »Po pravici povedano, nisem razmišljal, katera od spremenljivk v kompleksni enačbi je bila pri komisiji odločilna, da so nas povabili na letošnji dogodek. Prav zaradi dejstva, da alpinističnih vzponov ni moč objektivno oceniti, se mi zdi fino, da se dogodek počasi preobraža v – kot ga organizatorji sami imenujejo – festival, kar se sliši manj tekmovalno in tako tudi bolj ustreza pojmu alpinizma,« poudarja vodja odprave Urban Novak.

Poleg Novaka, Prezlja, Kennedyja in Pellissierja zlati cepin 2016 prejmejo še ukrajinska naveza Nikita Balabanov in Mikhail Fomin za vzpon na Talung (7348 m, Nepal), angleška alpinista Mick Fowler in Paul Ramsden za vzpon na Gave Ding (6571 m, Nepal) ter francosko-ameriško-argentinska naveza Lise Billon, Antoine Moineville, Jerome Sullivan in Diego Simari za vzpon na Cerro Riso Patron (2550 m, Čile). Letošnji nagrajenec za življenjsko delo je znameniti Voytek Kurtyka, pravi fenomen generacije poljskih alpinistov, ki so zaznamovali zgodovino plezanja v alpskem slogu v Himalaji.

»Alpinizem že od nekdaj na svoj način odslikava dogajanje v družbi. Povečan pritisk na bolj znane cilje vleče pozornost nase in hkrati drugam usmerja pozornost tistih, ki iščemo drugačne izzive. V vsesplošni poplavi informacij je imeti dobro idejo, verjeti vanjo in jo dostojno uresničiti v bistvu zahtevnejše, kot se zdi tistemu, ki je vajen sprejemati predvsem rutinske odločitve. Morda je zato zdaj spet cenjen raziskovalni alpinizem, ob upoštevanju čistega sloga in spoštljivega pristopa do plezanja,« razmišlja Marko Prezelj, ki bo aprila postal prvi alpinist na svetu, ki bo zlati cepin prejel že četrtič. S sploh prvim podeljenim zlatim cepinom je strokovna javnost leta 1992 nagradila Marka Prezlja in Andreja Štremflja za vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) leto prej, leta 2007 je zlati cepin Prezelj prejel skupaj z Borisom Lorenčičem za novo smer v stebru Čomolharija (7326 m) leta 2006 ter lani z Alešem Česnom in Luko Lindičem za prvenstveni vzpon na Hagshu (6657 m) leta 2014.

Prezelj, vrhunski alpinist, gorski vodnik, fotograf in vodja SMAR (slovenske mladinske alpinistične reprezentance), se že dolgo zavzema za zlati cepin kot festival v smislu srečanja plezalcev in ne tekmovanja v alpinizmu. »Upam, da bo Voytek Kurtyka dokončno usmeril vrednotenje alpinističnih vzponov k festivalskemu pristopu. Glede na to, da se je več let upiral tej prireditvi in zdaj vendarle sprejel povabilo organizatorjev, bom z zanimanjem spremljal njegov prispevek k obravnavani temi. Voytek v alpinizmu aktivno udejanja in zagovarja vrednote, ki jim ni preprosto slediti, in se zna temu primerno tudi dobro izraziti: Ali lahko zaupaš vtisom ubogih vragov, ki se mučijo z zakletvijo? Se lahko ravnaš po poročilu ujetih zveri, katerih presoja deluje na drugačni ravni zaznavanja? Moja lanska gesta z vrtnicami je organizatorje menda usmerila v novo kreacijo ...« spomni, kako je na lanski podelitvi vsakemu prejemniku zlatega cepina izročil vrtnico kot simbol strasti in prijetnih, bodečih spominov, ki se prej ali slej posušijo, ter tako uravnotežil plastični simbol nečimrnosti, prevzetnosti, prestiža, lasten vsem ambicioznim bitjem.

Na razširjenem seznamu 52 vzponov za zlati cepin 2016 so bili poleg Cerro Kishtwarja še štirje prvenstveni vzponi slovenskih alpinistov: na Chugimago (6258 m) Luke Stražarja in Mateja Mučiča v Nepalu, Ri Pok Te (6210 m) Anastasije Davidove in Matica Jošta v Indiji, Pik Panfilovski Division Mihe Hauptmana in Uroša Stanonika ter Pik Carnovsky Anžeta Jeršeta, Mihe Hauptmana in Uroša Stanonika v Kirgiziji.

Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 24 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar sedemkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m). Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 pa za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj.