Gozd Martuljek - Rutarski Vršič
Izhodišče: Gozd Martuljek (750 m)
Širina/Dolžina: | 46,4821°N 13,8378°E |
| |
Čas hoje: 3 h
Zahtevnost: zahtevna označena pot, lahka neoznačena steza
Višinska razlika: 949 m
Višinska razlika po poti: 975 m
Zemljevid: Kranjska Gora 1:30.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze
Ogledov: 18.954
| 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Iz Mojstrane se peljemo proti Kranjski Gori ali obratno, a le do vasi Gozd-Martuljek, kjer parkiramo na parkirišču v bližini mostu čez reko Savo Dolinko (parkirišče se nahaja za mostom, oziroma pred, če prihajamo iz Kranjske Gore).
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo ob glavni cesti proti Kranjski Gori, a le do mesta, kjer se v levo odcepi kolesarska cesta (ob začetku kolesarske poti so tudi planinske oznake, ki nas prav tako usmerijo na omenjeno cesto). Kolesarski cesti sledimo do prvega križišča, kjer nadaljujemo naravnost na makadamsko cesto (kolesarska cesta zavije desno), ki pa nas hitro pripelje na naslednje križišče.
Nadaljujemo desno in za promet zaprti cesti sledimo do table TNP. Naprej se pot razcepi na dva dela. Nadaljujemo naravnost navzgor po strmem kolovozu, ki se vzpenja po desni strani Martuljške soteske. Kolovoz, ki se večinoma vzpenja skozi gozd nas po 15 minutah pripelje na lepo razgledno točko, kjer se nam odpre pogled v dolino. Pot gre nato ponovno v gozd in se še naprej vzpenja. Nekoliko naprej se nam z leve priključi pot od slapu, še nekoliko naprej pa se desno odcepi pot k bivaku pod Špikom. Mi nadaljujemo v smeri Ingotove koče. Pot naprej nas pripelje na razpotje, kjer nadaljujemo naravnost, pot levo pelje do Ingotove koče do katere sta dve minuti hoje.
Pot naprej se sprva zložno vzpenja a le nekaj časa. Pot nato preči studenček in se na drugi strani strmo vzpne. Strmina začne popuščati pot pa nas pripelje na razpotje, kjer nadaljujemo rahlo desno v smeri bivaka Za Akom (levo Zgornji slap 10 minut). Pot naprej se še nekaj časa strmo vzpenja, nato pa nas pot pripelje do zahtevnejšega dela. Najprej s pomočjo jeklenice prečimo strmo travnato pobočje, nato pa še vedno s pomočjo varoval prehodimo izpostavljeno poličko (pazi glavo, rahlo previsna skala nad nami). Še naprej varovana pot (varovala so tu predvsem zaradi vlažnega terena), pa se nato začne strmeje vzpenjati in nas po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje do najtežjega dela. S pomočjo umetnih stopov in jeklenice prečimo gladko in vlažno skalno ploščo, nato pa še prečimo krajšo zelo strmo steno, ki je tudi dobro varovana (zaradi vlažnega pobočja je potrebna velika previdnost). Strmina pobočij nato popusti in še naprej vlažna pot nas po krajšem vzponu pripelje ob rob mogočnih prodišč. Na mestu, kjer nas markacija usmeri levo navzdol na omenjena prodišča nadaljujemo desno po poti, ki se že po nekaj korakih hoje strmo vzpne. Ta strma in v mokrem za zdrs nevarna pot nas v manj kot petih minutah pripelje do bivaka Za Akom (če nam je zadnji del poti preveč strm lahko nadaljujemo po prodišču in se do bivaka povzpnemo z druge manj strme strani. Obe poti v zadnjem delu nista markirani).
Od bivaka se vrnemo na začetek oz. konec prodišč, tu pa nadaljujemo po levem prodišču (gledano od spodaj navzgor) ob katerem na večji skali opazimo oznake PP (pot Planica - Pokljuka). Naprej se še nekaj 10 korakov vzpenjamo ob robu prodišč, nato pa bomo na levi strani opazili manjši možic, ki nas usmeri na stezico, po kateri bomo nadaljevali vzpon (pot naprej ni markirana). Steza, ki se še nekaj časa nadaljuje ob robu hudournika, nas sprva še nudi nekaj razgleda na severna ostenja Martuljških gora (najbolj izstopa mogočna stena Široke peči), nato pa pot zavije nekoliko v levo in se postopoma začne strmeje vzpenjati skozi strnjen gozd. Naprej se vzpenjamo po občasno komaj vidni stezici (v pomoč so nam posamezni manjši možici), ki se obrača vse bolj proti levi. Steza se višje razširi (priključimo se lovski poti) in nas po približno eni uri hoje od obsežnih prodišč, pripelje na manjše sedelce, kjer nadaljujemo levo (naravnost navzdol dolina Belega potoka, desno razgledna točka na ostenja Martuljških gora - 20 minut). Pot naprej se zmerno vzpne po grebenu Rutarskega Vršiča in nas po 5 minutah nadaljnje hoje pripelje na vrh (vpisna skrinjica se nahaja povsem na severnem delu vrha).
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
Diskusija o izletu Gozd Martuljek - Rutarski Vršič
|
ljubitelj gora2. 06. 2013 |
Slika 23 sicer se tud tle gor pride do bivaka, ampak je mal bolj strmo, drugače pa se stopi na hodournik, melišče, ko se nam odpre pogled na Martuljške gore, še minuto hoje po tem desnem melišču se na desni strani možici in rahlo vidna steza. Vzpon na Rutarski Vršič, možici so sedaj redki, možno da jih bo kdo postavil, pot se včasih mal zgubi, ampak je še kar komaj sledljivo.
|
|
|
|
navdušena15. 09. 2017 |
Hvala za opis. A kdo ve, v kakšnem stanju so zdaj varovala? In seveda: ali je v skrinjici (ali zraven) tudi žig??
|
|
|
|
franca15. 09. 2017 |
Hodila sem tam sredi junija. Varovala do Za Aka urejena, "pot" naprej proti Vršiču pa teže sledljiva kot pred leti (podrto in zaraščeno), dokler ne prideš do dobro uhojene lovske poti, tam se pojavijo tudi možici.
|
|
|
|
Batistuta16. 08. 2020 |
To pot sem danes prehodil v smeri navzdol. Pot ni vrisana na zemljevidu PZ, tako da sem jo naključno opazil na Rutarskem Vršiču (gor sem prišel po drugi strani), na točki med obema vrhovoma. Pot je normalno sledljiva, v zadnjem delu je tudi vedno več možicev. Tudi za vstop v strugo so postavljeni možici in tudi za izstop. Do bivaka nisem prišel, sploh ni potrebno, strugo prečiš niđje. Ko prečiš strugo se začne 'plezalni' del, ki pa je dobro varovan in ni tehnično zahteven. Zadnji del opisa te poti, je zelo slab in zavajajoč: ''...pripelje na manjše sedelce, kjer nadaljujemo levo (naravnost navzdol dolina Belega potoka, desno razgledna točka...). Pot naravnost iz sedelca ne obstaja, če izberemo pot levo pridemo na enega od dveh vrhov Rutarskega Vršiča, če po tej poti nadaljujemo naprej se spustimo v dolino Belega potoka. Čena sedelcu izberemo desno pot, pridemo na drugi vrh Rutarskega Vršiča, ki je lepši, saj ima razgled na Široko peč in Kukovo špico. Od tu dalje ni nobene poti. Rutarski Vršič ima tako dva vrhova, ne vem, kateri je višji. Ne na enem ne na drugem nisem našel vpisne skrinjice, čeprav sem večkrat pregledal vse. Očitno jo je snedel svizec???
|
|
|
|
lynx17. 08. 2020 |
Pot dol s sedla je, ni pa prav lepa ali dobro uhojena. Je res bolje iti drugje.
|
|
|
|
mjk18. 08. 2021 14:09:11 |
Vpisana knjiga je še lansko leto bila
|
|
|
|
ljubitelj gora4. 10. 2021 09:49:48 |
Prehodil 3.10.2021, je kar nekaj podrtega drevja od slike št.33 dalje, nazaj se vračal po brezpotnem gozdu
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.