Izhodišče: Počivalnik (575 m)
Širina/Dolžina: | 46,3186°N 13,5747°E |
| |
Čas hoje: 3 h
Zahtevnost: zahtevna neoznačena steza
Višinska razlika: 982 m
Višinska razlika po poti: 1025 m
Zemljevid: Julijske Alpe - zahodni del 1:50.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 7.957
| 1 osebi je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Najprej se zapeljemo v Bovec, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Čezsoči. V Čezsoči, pri gostišču Vančar nadaljujemo levo v smeri Jablence in doline škratov ter ozki in asfaltirani cesti sledimo mimo bazena Slatenik do nekoliko večjega križišča, kjer nadaljujemo rahlo desno (naravnost Jablenca). Cesta, ki naprej izgubi asfaltno prevleko se začne strmeje vzpenjati, mi pa ji v križiščih sledimo v smeri vrha Javoršček. Tej sprva lepi, nato pa vse slabši gozdni cesti sledimo do ostrega levega ovinka ob katerem tudi parkiramo (parkiramo lahko tudi že prej na enem od parkirišč ob cesti).
Opis poti:
Nadaljujemo po gozdni cesti proti vzhodu in kmalu pridemo do razpotja, kjer se desno navzgor odcepi označena steza (Brda - B7a). Mi še naprej hodimo po cesti, ki preči večji skalni podor. Cesta se nato kmalu konča in nadaljujemo po stezi, ki pa hitro postane zelo zaraščena in ji je skoraj nemogoče slediti. Če stezi ne moremo slediti nadaljujemo kar po brezpotju, tako da v vzponu prečimo pobočje proti vzhodu. Ko pridemo na strmejša pobočja postane pot ponovno bolje vidna. Pot nato prične s pomočjo varoval prečiti precej strma pobočja. Kasneje se pot še nekajkrat vzpne ob jeklenici in preči izpostavljeno pobočje s pomočjo železne lestve. Na tem delu je potrebna precejšna previdnost saj je pobočje, ki ga prečimo strmo, pot pa slabo uhojena. Tudi varovala niso vedno v najboljšem stanju.
V nadaljevanju postane pot manj zahtevna in je označena z nekoliko zbledelimi rdečimi pikami ter nekaj možici. Kljub markacijam pa moramo biti na nekaj mestih dokaj pozorni, da ne zaidemo s poti. Steza, ki ves čas poteka skozi gozd nas nato pripelje do opuščene gozdarske koče, kjer se priključimo običajni markirani poti.
Od koče se nato večinoma vzpenjamo skozi gozd po vojaški mulatjeri. Pot nas vodi tudi mimo nekaj jas kjer se nam odpre lep razgled na okoliške vrhove, malo s poti pa je tudi vojaško pokopališče. Pot skozi gozd nas nato vodi mimo planine Golobar in pripelje do sedla Čez Utro. Tu se nam odprejo lepi razgledi na okoliške vrhove, na sedlu pa je tudi spomenik padlim partizanom.
S sedla nadaljujemo naravnost in po nekaj deset metrih nas pot pripelje do razpotja. Nadaljujemo po stezi desno navzgor, levo pa vodi pot proti Čezsoči in Drežnici.
Od razpotja naprej pot ni več označena, vendar je dovolj dobro uhojena, da ji lahko brez težav sledimo. V nadaljevanju pot poteka večinoma po severni strani gore in nekajkrat preči razmeroma strma pobočja. V zadnjem delu nas pot pripelje iz gozda in sledi le še kratek vzpon do razglednega vrha.
Ob poti: Planina Golobar (1257m), Čez Utro (1305m)
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
Diskusija o izletu Počivalnik - Javoršček
|
darinka43. 11. 2022 06:45:13 |
2.11. je končno prišel na vrsto vzpon na Javoršček. Kljub navigaciji smo iskali prehode po dolini Slatenik. Kajti pot je in jo ni več. Občudovali smo Slatenikva korita. So veličastna . Vode je bilo ravno prav, da smo vsaj nekje lahko šli ob potoku po skalah. Zadnji del poti od table naprej se je kar vlekel. To pa zato, ker je vojaška pot speljana vse okoli. Naleteli smo na ročno granato. Neeksplodirano. Sestopili pa mimo planine Golobar po mulatjeri, ki je lepo speljana v Čezsočo že v temi, kjer nas je ravno pri avtu ujel dež. Tura niti ni bila kratka. Za višino Javorščka , ki ni ravno visok.
|
|
|
|
smatjaz3. 11. 2022 18:03:04 |
darinka4, sva tudi z Marjanom pred časom diskutirala o tej poti, midva sva delala ravno v obratni smeri tako da sva od Počivalnika krenila po lovski v tej smeri kot je opisana v postu zgoraj. Sestop pa do grabna Slatenika, vendar sva nadaljevala po stari označeni poti do podora. ki ga nisva mogla prečiti in se vrnila nazaj do sirarne, tu bi morala kreniti po strugi navzdol pa sva falila in nadaljevala po poti miru pod Vršičem do pl. Predolina kjer sva skrenila desno po gozdni vlaki. Ko je bilo te konec pa prečno nazaj v proti grabnu. Tisti je bila pa čista jeba, pa še noč naju je ujela. Bolj po sreči sva ujela pri grabnu staro mulatjero in lovsko pot, ter prečila podor spodaj in srečno sestopila pri bazenih, potem pa še po avto gor na počivalnik. Vsaka šola nekaj stane......
|
|
|
|
darinka44. 11. 2022 15:07:25 |
smatjaz ja vem, smo te imeli v mislih , ko smo iskali prehode. Pot je res ponekod slabo prehodna. Nekje smo se čez podrta drevesa spravljali. Nekajkrat zgrešili, a z navigacijo zopet šli na pravo pot. Sem dobila navodila dan prej, naj oblečem kaj bolj starega , ker ne bo ravno lepa pot. In res je bilo tako.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.