Planina Blato - Škednjovec (po vzhodnem grebenu)

Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana – Jesenice zavijemo na izvoz Lesce ter vozimo naprej skozi Bled in Bohinjsko Bistrico za Bohinj. Pri Bohinjskem jezeru zavijemo desno čez most, kjer se peljemo mimo stare cerkve sv. Janeza Krstnika v Staro Fužino. V središču vasi, med gostiščem in kulturnim domom, kjer je postavljena replika Triglavskega stolpa, v križišču zavijemo ostro levo na cesto, ki pelje na planini Vogar in Blato. Na koncu vasi je ob cesti večje parkirišče, v poletnem času oz. v sezoni, se za avtomobile tam pobira cestnina oz. parkirnina. Nadaljujemo po ozki asfaltni cesti, ki se sprva rahlo dvigne, nato pa preko pašnikov nad vasjo malo položi. Ko se prične gozd, pridemo do križišča, kjer je desno označen odcep za dolino Voje, mi pa nadaljujemo levo za Vogar in Blato. Po cca 6 - 7 km zmerno vzpenjajoče in ovinkaste ceste pripeljemo do križišča, kjer zavijemo desno v smeri planine Blato (naravnost planina Vogar) in ji potem sledimo vse do parkirišča in rampe pred planino Blato. Če je le to polno (pogosto ob vikendih in v lepem vremenu poleti), se da na več mestih parkirati tudi ob cesti.

Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo mimo rampe po makadamski cesti, ki nas v nekaj korakih pripelje do desnega ovinka, kjer pred seboj zagledamo spodnji del planine Blato, desno - tik nad cesto pa opazimo tudi začetek lovske poti in smerokaz za planino Krstenica, kjer je na začetku za varnejši korak nad cesto, nameščena tudi krajša jeklenica. Nato sledimo udobni položni stezi skozi gozd, ki rahlo zavija v desno, vse do mesta, kjer jo preseka širok kolovoz s planine. Nato prečimo čez kolovoz in sledimo vzpenjajoči se stezi, ki se kmalu spet obrne v desno in poteka skozi gozd vzporedno nad razmeroma strmim kolovozom. Čez približno 15 min hoje, na koncu manjše poseke, steza zavije bolj v levo in se v nekaj ključih povzpne čez krajši strmi vzpon, v nadaljevanju pa se do planine Krstenica izmenja še nekaj položnejših in nekaj strmih odsekov poti. Preden zapustimo gozdni del poti, opazimo na levi strani manjšo lovsko kočo, od tam pa kmalu pridemo na spodnji pašnik, kjer se nam z desne ponovno priključi kolovoz. Sledi še dobrih 5 min hoje in že prispemo na zelo razgledno in sončno planino Krstenica, kjer dandanes stoji kakih deset bolj ali manj urejenih bajt (koč), nekje v sredini, pri koritu z vodo, pod največjo kočo, pa stoji tudi leseni smerni kažipot. S planine se med bajtami oz. stanovi držimo bolj leve, nato se več manjših stezic nad bajtami na zahodni strani planine združi v eno, lepo vidno pot, ki nas pod pobočji Krsteniškega in Jezerskega Stoga zložno pripelje do majhne opuščene planine Jezerce. Tam se za koritom z vodo usmerimo desno navzgor, kamor vodi dobro vidna steza proti Jezerskemu prevalu, nad katerim se postavljata Adam in Eva. Tej stezi sledimo le nekaj deset metrov, zatem pa se takoj usmerimo levo na manj vidno stezico, ki vodi v zgornjo manjšo dolinico. Stezica se sprva rahlo vzpne, nato pa nas pelje nekako po sredini desnega pobočja skoraj vodoravno pod melišči in strmimi pečinami. Na nasprotni strani dolinice se strmo pnejo Ogradi. Hodimo skoraj do zatrepa doline, kjer se steza usmeri desno in se prične vzpenjati pod travnatimi pobočji Prevalskega Stoga proti Mišeljskemu prevalu. Na prevalu naletimo na markacije in označeno pot Lazovški preval – Velo polje. S prevala, kamor se spusti tudi strma steza s Prevalskega Stoga, se usmerimo na nasprotno pobočje, na brezpotje, ki vodi med nizkim ruševjem in travami, mestoma pa med gladkimi skalnimi ploščami, proti Škednjovcu in Mišeljski dolini. Ko se pobočje malo položi, opazimo tudi kakega možica, ki nam kaže na lažje prehode po razgibanem svetu manjših jam, škrapelj in žlebov. Ker vidimo Škednjovec in njegov vzhodni greben vseskozi pred seboj, nam orientacija v lepem vremenu ne povzroča večjih težav. Na prvi razmeroma kopast predvrh se lahko povzpnemo tudi naravnost, vendar ga je zaradi precejšnje strmine, bolj priporočljivo obiti po desni, ob iskanju najboljših prehodov pa je potrebno paziti tudi na številne globoke jame in brezna. Nato prispemo na udobno travnato sedlo, kjer se nam odpre pogled na mogočen drugi predvrh, ki se ga po krajši in netežavni skalni stopnji prav tako lotimo po desni (na južnih straneh grebena so stene bolj odsekane in prepadne). Po sledljivem, a razgibanem terenu navzgor, pridemo do najbolj kritičnega mesta tega vzpona, to je do prečenja kakih deset metrov gladke in strme plošče, ki je v mokrem ali pomrznjenem zelo nevarna za padec ali zdrs. V nadaljevanju pridemo spet na širše, a zelo strmo skalnato pobočje, ki je ob steni z leve dokaj gruščasto, zato se je varneje usmeriti malo bolj desno v manjši oz. ožji, a od daleč vidni, skalni žleb, ki vodi vse do vrha sedelca grebena nad drugim predvrhom. Po žlebu se vzpenjamo malo po desni, malo po levi, v zgornjem delu tudi po sredi, odvisno od tega kjer dobimo boljši oprijem, vendar plezanje ne preseže I.stopnje. Ko izstopimo iz tega žleba (dolg kakih 60 m), zopet stopimo na ožje travnato sedelce, od tod naprej pa samo še po grebenu navzgor, ki se ponekod bolj, drugje pa spet manj zoži, sledi še tretji predah po grebenu in nato še čez zadnji predvrh, ki je razmeroma še najbolj širok, prav tako pa boste presenečeni tudi nad sorazmerno udobnem vrhu. Za sestop se priporoča zahodni greben in spust do sedelca med Škednjovcem in Vrhom Hribaric, ki je sicer krajši, vendar zaradi krušljivosti in izpostavljenosti grebena prav tako zelo zahteven in nikakor ni za vrtoglave ali manj izkušene. S prelaza se lahko najhitreje vrnete nazaj proti Mišeljskemu ali Lazovškemu prevalu po meliščih in dolini pod Škednjevcem. Okvirni čas hoje: planina Blato - planina Krstenica: 1 ura, planina Krstenica - planina Jezerce - Mišeljski preval: 1,5 ure, Mišeljski preval – Škednjovec (vrh): 1,5 ure. Sestop po zahodnem grebenu do prelaza oz. sedla (med Škednjovcem in Vrhom Hribaric): 0,5 ure.

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama