Zadnjica - Glava v Zaplanji (čez Dolič)
Izhodišče: Zadnjica (650 m)
| Širina/Dolžina: | 46,3824°N 13,7604°E |
| |
Ime poti: čez Dolič
Čas hoje: 6 h 30 min
Zahtevnost: lahka neoznačena steza
Višinska razlika: 1906 m
Višinska razlika po poti: 1950 m
Zemljevid: Triglav 1:25.000
Priporočena oprema (poletje): čelada
Priporočena oprema (zima): čelada, cepin, dereze
Ogledov: 12.220
 | 5 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Iz Kranjske Gore se čez prelaz Vršič peljemo proti Bovcu ali obratno, a le do 50. serpentine vršiške oz. Ruske ceste (v bližini vasi Trenta). Tu zavijemo na stransko cesto, ob kateri nato pa nekaj 100 metrih parkiramo na parkirišču ob cesti.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po cesti, le ta pa nas mimo nekaj hiš (predvsem vikendi) v približno 15 minutah pripelje do mesta, kjer se cesta razcepi na dva dela (ob križišču je bilo nekoč parkirišče, danes pa je parkiranje prepovedano).
Nadaljujemo po spodnji desni cesti (po zgornji cesti prispemo do tovorne žičnice, ki pelje na Pogačnikov dom) v smeri Doliča, Luknje in Prehodavcev. Sprva zložni cesti, ki nas vodi čez razgledne travnike, višje pa skozi gozd, sledimo skoraj do njenega konca, oz. točneje do označenega razpotja, kjer se v desno odcepi markirana pešpot proti Prehodavcem (do sem potrebujemo približno 1 uro).
Z razpotja na predelu imenovanem Utro nadaljujemo naravnost, cesta pa se tu dokončno spremeni v pešpot oz. mulatjero. Vzpon nadaljujemo po stari mulatjeri, katera se v nadaljevanju zmerno vzpenja čez občasno bolj strma pobočja. V nadaljevanju se že kmalu v desno odcepi plezalna pot čez Komar, mi pa nadaljujemo naravnost ter vzpon še naprej nadaljujemo po široki poti. Razgledna pot, ki občasno poteka čez zelo strma pobočja, pa nas višje pripelje na naslednje označeno razpotje.
Z razpotja se usmerimo desno (levo Luknja in Triglav čez Plemenice) in pot nadaljujemo v smeri Koče na Doliču. Še naprej široka pot se v nadaljevanju prične vzpenjati proti jugu, pri tem pa preči pobočja Vrha Zelenic (2468 m). Ko se pobočje nekoliko položi se nam z desne priključi pot čez Komar, mi pa mulatjeri sledimo do naslednjega razpotja, kjer se v desno odcepi pot proti Zasavski koči (pot Mire Marko Debelakove čez Kanjavčeve police).
Tu nadaljujemo levo, nas pa vse bolj razgledna in občasno prepadna pot pripelje do razpotja v bližini Koče na Doliču.
Od razpotja v bližini Koče na Doliču nadaljujemo levo proti zahodu in vzpon nadaljujemo po mulatjeri, ki se kar strmo vzpenja. Po pol ure hoje od koče se svet zravna in pot ne pridobiva več na višini. Sedaj pred seboj lepo vidimo Triglav. Naprej hodimo v smeri Triglava po podih, kjer je potrebna previdnost, da ne stopimo v kakšno luknjo in si pri tem zvijemo noge. Naprej pridemo na razpotje, kjer se nam priključi pot s Plemenic.
Tu nadaljujemo levo na nemarkirano pot (desno Triglav), ki ji sledimo 10 minut do Morbegne. Od Morbegne do vrha pa imamo le še nekaj deset korakov hoje po lahkem brezpotnem svetu.
Zadnjica - Dolič 4:45, Dolič - Glava v Zaplanji 1:45.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
4344
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
Diskusija o izletu Zadnjica - Glava v Zaplanji (čez Dolič)
|
| Gost26. 05. 2006 |
Kje pa je 50. serpentina?? Označenih je samo 49!
|
|
|
|
| Gost26. 05. 2006 |
Samo v vednost. Mulatjera kot tudi trdnjava Morbegna sta nastali šele nekaj let po I. vojni, ko je to ozemlje po Rapalski pogodbi pripadlo Italiji (1920-1943). Na prenočevanje v trdnjavi računajte kvečjemu kot na bivakiranje na prostem, je pa objekt v prihodnosti predviden za prenovo.
|
|
|
|
| Gost26. 05. 2006 |
49. ali 50., saj je vseeno. V dolino Zadnjico itak vodi samo ena cesta!
|
|
|
|
| Gost26. 08. 2006 |
Od kot novica da je Morbegna predvidena za prenovo?
|
|
|
|
| Gost8. 09. 2006 |
50. serpentina je na višini 645m, v vasi Trenta, točno na mestu, kjer se zavije v dolino Zadnjice, smo bili ravno včeraj, pa vem 
|
|
|
|
| janez.novak1. 06. 2015 |
Zanimivo je, da vsi to propadajočo kasarno imenujemo Morbegna, v resnici pa je bila to kasarna Caserma Vittorio Emanuele III, Morbegna pa je stala pod Triglavom (tam nekje kjer je odcep za Kugyjeve police) in se je imenovala Capano Morbegna in je bila planinska koča.
|
|
|
|
| IgorZlodej1. 06. 2015 |
Ali si slučajno bral planinskli vestnik ali si nasedel italijanskim propagandnim arhivom 
|
|
|
|
| Branee1. 06. 2015 |
Sej igor eno je povezano z drugim (objava v pvju je temeljila precej na arhivih)
|
|
|
|
| merkur2. 06. 2015 |
Pa res - ko se že oglašajo največji poznavalci tega področja in te tematike - kje je motiv za italijansko arhivsko propagando, če gre zares zanjo? In, na katerih (arhivskih, zapisanih?) podatkih pa je pravzaprav temeljilo vedenje o imenu in poziciji "kasarne Morbegna" pred napisanim v PV? Hvala za razlago!
|
|
|
|
| janez.novak2. 06. 2015 |
Igor - jaz sem to prebral v PV in sem pač verjel. Če sem nasedel sem pač nasedel. Ne glede na to, kako je v resnici bilo, je usoda tega objekta zelo žalostna.
|
|
|
|
| ana3. 06. 2015 |
Žalostna usoda res, zaradi nekega posameznika
|
|
|
|
| IgorZlodej4. 06. 2015 |
Žalostna zato, ker so o usodi odločali v LJ.
|
|
|
|
| ana4. 06. 2015 |
Nisem vedela da so človeku iz Lj naročili naj zruši tiste zidove, a je res logično ker je bilo govora da bodo gradili na novo in je ruševina motila. Po tem pa ni bilo nič iz tega kot še iz marsikaterega projekta 
|
|
|
|
| merkur4. 06. 2015 |
Saj si nisem povsem na jasnem, kdo bi moral o usodi dotične zgradbe odločati - bila je pač državna dediščina minulih časov. O takih in podobnih zgradbah pa običajno odloča država (naša bivša in takisto tudi aktulana bi jo morda zaradi parcialnih interesov pustili, da se sesede vase), rušijo pa jih tebi nič meni nič le barbarsko neuki omejeni posebneži. In se jim ne zgodi nič. Obup! Celo za varuhe visokogorja se samooznanjajo in nenazadnje najdejo celo oporo v navzven normalnih ljudeh ... Obup!
Iz vrstic nekaterih predhodnikov je morda čutiti, da bi o kasarni morali odločati domačini iz bližnjih dolin, zato je skoraj ironično, da (če?) so odločanje vzeli v roke najprej "neki Ljubljančani", dokončno pa je njeno usodo (dobesedno) lastnoročno zapečatil "nek Jeseničan".
|
|
|
|
| IgorZlodej4. 06. 2015 |
Ko so nekaterim mame še ta zadnjo brisale se je odločalo ali se obnovi kasarna na ZTP ali se gre v povečavo Kredarice. Obveljalo je slednje, ki ima sedež v LJ , ker je najvišja pač morala biti tam kjer je. Vse ostalo komentiranje pa je povsem odveč, še posebej, če je pod vplivom kakega nebesnega znamenja 
|
|
|
|
| GregorC4. 06. 2015 |
So se pač v Lj tako odločil, ampak to še ne pomeni, da je bilo to treba porušit, kot to počne nekdo ki ni iz Lj.
|
|
|
|
| Branee4. 06. 2015 |
Kasarna je obsojena na tak konec ker enostavno niso hoteli da bi na nasi simbolni gori imele nekdanje okupaciske sile svoj spomenik
|
|
|
|
| darinka44. 06. 2015 |
Točno tako bravo Brane 
|
|
|
|
| janez.novak4. 06. 2015 |
Moram stopiti v bran mojemu rojaku Lojzu. On mogoče res podira ruševine kasarne, ki pa so jo obsodili na propad po 2.SV.
|
|
|
|
| spartac31. 08. 2015 |
Nad kasarno stoji še nek objekt, ki ga začuda ni načel zob časa, smo se pa odločili, da ga zravnamo in bo potem vse skupaj nekako v stilu
|
|
|
|
| B231. 08. 2015 |
Bravo! In ob tej priliki bi bilo dobro istočasno "zravnati" še akterja, rušiteja odlične zgradbe in "gospodarje" parcele (MNO RS Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana)! Pa dajmo že enkrat umakniti tega "telebana" iz območja Triglavskega narodnega parka! Ali tam ni prepovedano divje kampiranje?
|
|
|
|
| SuzanaM1. 09. 2015 |
Namestitvi v objektu, ki tam stoji že 90 let, bi težko rekli divje kampiranje. V današnjem jeziku se temu reče skvotanje. Če lastnika ne moti, da nekdo brezplačno biva v njegovem objektu, potem tu ni več kaj dodati. Ker pa je v tem primeru lastnik država, lahko govorimo o oškodovanju družbenega premoženja in kazenskem pregonu – ne Lojza, ampak predstavnikov brezbrižne države.
A kdo bi se v vseh zapletih v dolini Šentflorjanski ukvarjal še z visokogorskimi težavami?
Pred tremi leti sem bila pri propadajoči trdnjavi in sem nad videnim še danes žalostna. Pa ne zaradi Lojza, ki pridno čisti, kar odpade z ruševin, temveč nad odnosom naše države. Ko ostane zgradba brez strehe, je na taki višini neusmiljeno zapisana hitremu propadu. Divja moč narave ne potrebuje pomoči človeških rok, da v nekaj letih zravna objekt z zemljo.
Lojzu pa samo zavidam, da si je uredil bivak na eni najbolj elitnih lokaciji v Sloveniji. Ob odgovornih lastnikih z vizijo pa bi tu lahko stal sodoben objekt, ki bi vsem planincem nudil namestitev.
|
|
|
|
| B21. 09. 2015 |
Če ne bi bilo Lojza in njegovega "čiščenja", bi bivša zelo trdno zgrajena zgradba brez kakršnega koli vzdrževanja stala še dolga leta in v primeru slabega vremena nudila mimoidočim varno zavetje! Niti streha, niti ogromna cisterna za vodo, niti zidovje niso propadli sami od sebe! Tu ni kaj dodati...
|
|
|
|
| mirank1. 09. 2015 |
Točno tako je kot piše B2. Lep primer so bivše kasarne na Lepočah, kjer posod manjka praktično samo streha, imajo pa to srečo, da ležijo nižje kot neka znana ...
|
|
|
|
| SuzanaM1. 09. 2015 |
Kasarne Za Lepočami so iz istega obdobja, a ležijo v pred divjim vremenom zaščiteni dolinici. In tudi te žalostno propadajo. Nobena zgradba nima več strehe in zagotovo ni bil Lojz tu na delu. Varnega zavetja v takih ruševinah pa ne bi iskala.
|
|
|
|
| korl1. 09. 2015 |
Bi se vse zrušilo samo od sebe ja, no pa kaj? Saj se piramide v Egiptu in Partenon v Atenah tudi počasi rušijo, pa jim zato nihče ne pomaga, da bodo čimprej postale prah.
Dejstvo je da je človek zgradbo namerno zrušil in mnogo ljudi ga je pri tem videlo, ukrepal pa ni nihče
|
|
|
|
| BorStenar3. 12. 2022 23:25:26 |
Živjo
ali je možno turo združiti z Triglavskim stebrom, če od trdnjave Morbegna nadaljuješ proti Kugyjevi polici?
LP
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.