Krma - Tosc (severni pristop iz Bohinjskih vratc)

Dostop do izhodišča:
Iz Mojstrane na Gorenjskem se zapeljemo v dolino Krme, kjer zavijemo na gozdno cesto proti Kovinarski koči, od tam pa naprej do konca ceste na parkirišče Pri Lesi, kjer že stojijo oznake za Triglavski narodni park.

Opis poti:
Na koncu gozdne ceste oz. s parkirišča pri Lesi, začnemo našo pot sprva po zložni cesti. Slabša cesta se nekaj časa nadaljuje čez manjša prodišča, nato pa se prične rahlo dvigati in se spremeni v kamnit kolovoz. Ko prekoračimo nekoliko večji hudournik, se začne pot strmeje vzpenjati skozi bolj strnjen gozd. Višje iz gozda pot preide v pas rušja, pomešanega z grmičevjem, čez omenjeno pobočje pa se vzpenjamo po grušču, z vmes posejanimi večjimi skalami. Po slabi uri hoje, nekje na višini približno 1400 m se pot spet položi in nas pripelje na lepo travnato ravnico imenovano Vrtača. Na drugi strani ravnice, se pot ponovno začne vzpenjati in nas po približno 15 minutah nadaljnje hoje pripelje na Malo polje, kjer ob poti na sredi ravnici med večjimi balvani opazimo razpotje, kjer pogosto stojijo možici, razen obledelih napisov in markacij, pa drugih oznak za Bohinjska vratca ali Vodnikov dom žal ni, saj glavna označena pot tu naprej vodi proti Triglavu.
Nadaljujemo po drobni stezi levo v smeri Bohinjskih vratc in Vodnikovega doma. Malo shojena in slabo označena steza se začne postopno vzpenjati, sprva skozi redek macesnov gozd, nato pa nas pripelje do širokega melišča. Pot po melišču navzgor postaja vse bolj strma in se v številnih ključih vije proti sedlu med Vernarjem in Toscem - imenovanem Bohinjska vratca. Zadnji del poti pod sedlom je bolj strm in gruščast, zaradi bližine navpičnih sten pod Vernarjem pa obstaja povečana nevarnost za padajoče kamenje.
Iz Bohinjskih vratc se obrnemo levo (desno Vernar, navzdol Vodnikom dom), proti mogočnemu ostenju Tosca s široki in stopničastim pragovi. Že po nekaj deset metrih pridemo do kar zahtevnega vstopnega in strmega cca 8 m kamina (I-II), ki pa ima na srečo dovolj stopov in oprimkov, da ga uspešno premagamo. Kdor ima tukaj preveč težav s plezanjem, se mu nadaljnja pot raje odsvetuje, saj sta pri vzponu vsaj še dve taki zahtevnejši mesti, ko se je treba povzpeti čez krajšo skalno stopnjo oz. skalni prag.
Najlažji vzpon – je v najbolj optimalni smeri nekako trojno zavit: čez prvi kamin navzgor, v levo, čez skalni prag, v desno, čez skalni prag, v levo, čez skalno stopnjo in nato prečno v desno čez tri manjše jezike melišča ter naposled še zadnjič v levo po plitkem in gruščastem grebenu vse do vršnih zelenic (glej slika). Nekaj možicev je sicer vedno postavljenih, a včasih žal niso na res pravih mestih, zato se je treba za izbiro najboljše smeri vedno prej vnaprej razgledati, kot pa jim samo slediti.
V splošnem velja, da je skalna stopnja v levo stran bolj strma in zahtevnejša za vzpon, v desno stran – gledano navzgor, pa manj strma, a teren bolj pošodran in gruščast, ki stalno beži in se proži pod nogami, tako da je nevarnost padajočega kamenja velika, še posebej za eventuelno tiste, ki se vzpenjajo za nami. Zato nekaj vmesnih zelenih prečnih pasov s pridom izkoristimo za iskanje dvižnih mostov navzgor. Prehodi čez skalne stopnje ali pragove v drugi polovici oz. v nadaljevanju niso več pretirano zahtevni in ob dobri izbiri smeri ne presežejo težavnosti prvega vstopnega kamina, za manj izkušene plezalnih veščin in orientacije, pa je priporočljivo spremstvo vodnika in občasnega varovanja, nasploh pri prehodih čez kak težji prag.
Sestop z vrha Tosca se običajno opravi po normalnem pristopu in markirani poti, ki pripelje nanj iz južne strani, vendar se ta pot naokrog do Vodnikovega doma in potem še nazaj do Bohinjskih vratc – če se vračate v Krmo, kar vleče in je poleti zelo vroča.

Ob poti: Bohinjska vratca (1979m)

Priporočamo: podobni izleti, panorama, vpisna knjiga