Dom Pristava v Javorniškem Rovtu - Struška (čez Dobravske rovte)
Izhodišče: Dom Pristava v Javorniškem Rovtu (975 m)
Širina/Dolžina: | 46,454°N 14,0921°E |
| |
Ime poti: čez Dobravske rovte
Čas hoje: 2 h 30 min
Zahtevnost: lahka neoznačena steza
Višinska razlika: 969 m
Višinska razlika po poti: 969 m
Zemljevid: Karavanke - osrednji del 1 : 50.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 16.355
| 3 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lipce, ter se v smeri desno zapeljemo proti Jesenicam. V naselju Slovenski Javornik, v prvem semaforiziranem križišču peljemo desno (smer Lj.) proti Koroški Beli. V naslednjem križišču s semaforjem zavijemo levo, ter kmalu še enkrat levo proti Javorniškemu Rovtu. Po nekaj kilometrih vožnje v klanec, ko prispemo v omenjeno vas, sledimo kažipotu Pristava. Ta, oz Dom Pristava se nahaja 50 m v desno, nad zadnjo avtobusno postajo (v križišču spomenik nob, oz 250 m pred koncem asfalta). Parkiramo na urejenem parkirišču Doma, kjer si ob povratku lahko privoščimo kak napitek (zaželjeno, a neobvezno).
Opis poti:
Od izhodišča pred Domom Pristava se usmerimo desno po poti skozi krajši pas gozda izza Doma (Zoisov park), kjer naletimo na lesen most prek potoka. Na njegovi drugi strani se usmerimo desno, proti severu preko velikega pašnika, čez katerega vodi steza (v primeru ograjenosti ga lahko obidemo po desni). Ko smo prehodili pašnik, se pot nekoliko spusti, ter prečka dva potoka v razmaku 50 m. Za drugim potokom nadaljujemo naravnost prek travnika, v smeri proti gozdu (levo zidan objekt). Pot nas pelje skozi krajši pas gozda in se nekoliko spusti, nakar nas znova pripelje na travnik, kjer se nam pogled ustavi na gori Srednici. Na drugi strani travnika znova stopimo v krajši pas gozda, kjer nas kolovoz v kratkem pripelje do gozdne ceste. Stopimo nanjo in zavijemo levo. Cesta nas kaj hitro pripelje prek mostu čez potok Jezernica, kjer se vzpne na Dobravske rovte, ter se spremeni v kolovoz. Sledimo temu kolovozu, ki na razcepu kmalu zavije levo proti Mavram. Malce višje spregledamo levi odcep, še nekoliko naprej pa sledimo desnemu (naravnost Mavre), ter po kolovozu nadaljujemo kratek čas v smeri vzhod. Kmalu zatem, ko spregledamo še en levi odcep, pot zavija v levo in nas pripelje do zadnjega razcepa. Izberemo levo (desno privatna vikendica), kjer se v bližini senika pot konča, mi pa levo ob seniku nadaljujemo prečno čez travnik, a ne predaleč. Kmalu za omenjeno vikendico, ki jo opazimo cca 50 m desno nad nami, se za zaraščenim leskovim (deloma smreka) robom, ki se spušča levo od vikendice, usmerimo po travniku naravnost navzgor, kjer nas komaj vidna steza višje pripelje v gozd. Tu pot znova postane lažje sledljiva, ter v strmini mešanega gozda zavije najprej levo in zatem še desno. Ko nas pot zatem pripelje v pretežno iglast gozd, znova zavija v levo, ter nas vodi do izvira (rumena cev) v bližini gozdne ceste. Ko kmalu zatem stopimo iz gozda na cesto, na njeni drugi strani opazimo vikendico, izza katere poiščemo razmeroma široko gozdno pot, ki se vzpenja v smeri vzhod. Kaj kmalu naletimo na ostri levi odcep, kjer nadaljujemo naravnost proti vzhodu. Čez čas se pot usmeri levo, strmeje v pobočje proti severu, ter se nadalje kar nekaj časa vzpenja v okljukih. Višje se lepo sledljiva pot usmeri proti zahodu in se prečno vzpenja. Ko preidemo v pas ruševja, naletimo na pašno ograjo, ter nadaljujemo naprej po poti, kjer se nam odpro razgledi proti Golici, Kepi in Julijcem. Kmalu nas pot v 2-3 okljukih pripelje do pastirske koče na Belski planini.
Od koče nadaljujemo mimo ograjenega zbiralnika vode, kjer naletimo na markirano pot, kateri pa sledimo le za kratek čas. Ko se približamo prvi dolinici oz grapi, se po njej usmerimo navzgor proti severu, kjer višje naletimo na dele poti. Ko pridemo iz omenjene grape, se usmerimo rahlo v desno navzgor, po delno kamnitem terenu. Ko strmina na kratko popusti, pa se še enkrat usmerimo rahlo v desno navzgor po jugo zahodnem pobočju Struške, mimo nekoliko širše doline (grape) na naši desni. Pot postane bolj očitna, ter nas skozi ruševje pripelje do majhne kotanje, kjer se usmerimo levo do mejnega grebena (tu se nam odpre pogled v Avstrijo). Od tod nadaljujemo desno ob robu (meji), vse do vrha Struške, ki se nahaja le še nekaj 10 m višje. Na vrhu naletimo na velik mejni kamen z vpisno skrinjico.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
Diskusija o izletu Dom Pristava v Javorniškem Rovtu - Struška (čez Dobravske rovte)
|
gorskarozica26. 05. 2012 |
Lepa krožna tura iz Pristave, tudi narcis je še veliko. Prosim markaciste za več informacijskih tabel za pohodnike, ki niso iz teh koncev.
|
|
|
|
Mirena27. 05. 2012 |
Strinjam se z Gorskorozico, da tam okrog ni dovolj označb za nas, ki prvič tavamo po tem koncu. Včeraj smo želeli videti še zadnje narcise in poznavalci na Javorniškem Rovtu so nas napotili proti Golici ("z avtom: Križovci - Pusti Rovt do rampe ali še naprej, če je ta odprta, nato peš naprej"). Rampe nismo videli, peljali smo se do konca poti, nato pa jo ubrali navzgor (nikjer ni bilo nobene markacije ali napisa) in prišli na - Belsko planino. Ni nam bilo žal, da smo zgrešili, saj smo odkrili pravi planinski raj: ogromno avrikljev, encijanov,...in tudi narcis je bilo še kar precej. Pa še zelo okusen in poceni golaž smo pojedli v koči. Baje smo šli po lovski poti.
|
|
|
|
heinz28. 05. 2012 |
Zgoraj opisana pot ni označena (markirana) planinska pot, temveč zgolj zanimiva opcija pristopa s Pristave. Tako bo najbrž ostalo tudi v prihodnje. Mirena, za Pustim rovtom se najde tudi kakšna tabla, ki ti pomaga najti Golico, ali pa planino Svečica (Belska pl.) Rampi pa sta dve.
|
|
|
|
marezt1. 06. 2012 |
Mirena tabli za Golico in Belsko planino sta najmanj dve od Pustega rovta naprej. Poti sta markirane do Belske planine kot do Koče na Golici
|
|
|
|
darh14. 07. 2012 |
Najprej moram avtorja pohvaliti za podroben opis poti, saj kljub temu, da smo šli danes po njej prvič, nismo niti enkrat bili v dilemi, kako nadaljevati. Sicer pa je za nami prav prijeten jutranji vzpon pred poslabšanjem vremena. Edinole meglice so nas prikrajšale za lepše razglede. Več o naši poti in vtisih pa tule.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.