Planina pod Golico - Golica (mimo ovčarske koče - vzhodna pot)
Izhodišče: Planina pod Golico (980 m)
| Širina/Dolžina: | 46,4624°N 14,0488°E |
| |
Ime poti: mimo ovčarske koče - vzhodna pot
Čas hoje: 2 h 45 min
Zahtevnost: lahka neoznačena steza
Višinska razlika: 855 m
Višinska razlika po poti: 855 m
Zemljevid: Karavanke - osrednji del 1:50.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 18.665
 | 1 osebi je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lipce (lahko tudi Hrušica) in cesti naprej sledimo v smeri Jesenic, tam pa nas oznake za Planino pod Golico usmerijo na vzpenjajočo se cesto (odcep je označen in se nahaja pri zdravstvenem domu na Jesenicah). Razmeroma strma cesta nas kmalu pripelje v omenjeno vas, kjer lahko v mesecu maju, na okoliških travnikih občudujemo cvetenje narcis. Parkiramo na enem od parkirišč ob vznožju smučarskega centra Španov vrh.
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po asfaltirani cesti, ki nas po nekaj minutah hoje pripelje do označenega križišča, kjer nadaljujemo levo navzdol v smeri Rožce (naravnost Golica, desno Španov vrh). Pot nadaljujemo po cesti, ki nas mimo cerkve svetega Križa pripelje do neoznačenega križišča (pri križu), kjer nadaljujemo desno. Z omenjene ceste se kmalu v levo odcepi označena pot na Rožco, mi pa nadaljujemo naravnost mimo nekaj hiš.
Cesta, ki poteka ob Belem potoku se za krajši čas strmeje vzpne, nato pa nas pripelje do propadajoče hiše, kjer nadaljujemo desno po razmeroma strmem kolovozu (levo preko mostička Rožca).
Strmina kolovoza, ki poteka skozi strnjen gozd kmalu popusti, le ta pa nas po nekaj minutah nadaljnje hoje pripelje do razpotja, kjer nadaljujemo po desnem vzpenjajočem kolovozu (med obema kolovozoma je na štoru postavljen manjši možic).
Kolovoz kmalu preide iz gozda na kratko kamnito in razgledno pobočje, nato pa se vrne v gozd, kjer se nadaljuje do prihoda na gozdno cesto. Omenjeno cesto le prečimo, nato pa se vzpnemo po plazovitem pobočju kar naravnost navzgor (ta del poti je plaz v celoti uničil).
Ko se vzpenjamo po plazovitem pobočju se držimo leve strani, saj bomo na omenjeni strani po približno 50 m vzpona opazili kolovoz, ki se nadaljuje skozi gozd.
Že po nekaj korakih vzpona skozi gozd, stopimo na manjšo jaso, ob robu katere stoji manjša lesena koča. Nadaljujemo po široki poti, ki preči pas gozda, le ta pa nas kmalu pripelje na spodnji del planine, kjer stopimo na manjše razpotje. Nadaljujemo desno, prečimo pašno ograjo in se v nekaj korakih povzpnemo do ovčarske koče Golica.
Od ovčarske koče nadaljujemo po prijetni stezi, ki nas kmalu pripelje do ograje na zgornjem delu planine. Prečimo ograjo in vzpon nadaljujemo po vedno ožjem travnatem pobočju (na tem delu je steza slabo vidna), po katerem se v nekaj minutah vzpnemo na neizrazit stranski greben, kjer opazimo manjšo leseno tablo z obledelim napisom koča na Golici.
Vzpon nadaljujemo po lepo sledljivi poti, ki se prečno vzpenja proti vzhodu. Višje se priključimo markirani poti z Jekljevega sedla, kateri sledimo v desno. Sledi še nekajminutno prečenje razmeroma strmih pobočij in pot nas pripelje do koče na Golici.
Od koče vzpon nadaljujemo proti severu po sprva zložnih nato pa strmih travnatih pobočjih. Po dobrih 20 minutah vzpona strmina popusti in pot zavije levo. Sledi še približno 15 minut hoje po vse bolj razglednem vršnem grebenu Golice.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
Diskusija o izletu Planina pod Golico - Golica (mimo ovčarske koče - vzhodna pot)
|
| Franc6012. 11. 2021 21:33:21 |
Za spremembo sva izbrala ta pristop. Malo sva se zgubljala, nekajkrat bila v dvomih. To pa predvsem zaradi sprememb, ki so nastale zaradi vlak in gozdne ceste. Zato nekaj dopolnitev sicer dobremu opisu.
- začetni kolovoz je na novo skopan, utrjen in zelo zvožen. Za gozdarje je označen z roza črtami in znaki. Odpelje pa nas daleč v desno - če mu seveda sledimo. Z njega je treba zaviti na opisan kolovoz, ki pa ga je težko opaziti. Novi ga namreč odreže in zakrije. Treba je biti pozoren, da na levi strani nad sabo najdemo pravo nadaljevanje. Po ozkem prehodu med skalama zavijemo desno navzgor ali pa to naredimo že pred ožino.
- razpotje z manjšim možicem na štoru je bolj zaraščeno kot na sliki (14)- smrečice in praprot.
- ko se prebijemo na gozdno cesto (zaradi nasipa malo stran od prvotne poti), je ne prečimo, ampak enostavno gremo po njej. Poleti seveda ni plazovine, nekaj časa je celo betonirana. Mala koča (slika 20) je sedaj nova, napis pa nam pove, da je tam volovska planina...
Velja poskusiti ! Za razliko od običajne steze verjetno ne boste srečali nikogar.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.