Izhodišče: Jezerski vrh (1218 m)
Širina/Dolžina: | 46,4188°N 14,5268°E |
| |
Čas hoje: 3 h 30 min
Zahtevnost: lahka neoznačena steza
Višinska razlika: 583 m
Višinska razlika po poti: 810 m
Zemljevid: Karavanke - osrednji del 1:50.000
Priporočena oprema (poletje):
Priporočena oprema (zima): cepin, dereze
Ogledov: 2.250
| 1 osebi je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Najprej se zapeljemo v Preddvor oz. do naselja Tupaliče (do sem z gorenjske avtoceste ali Kranja), nato pa z vožnjo nadaljujemo v smeri Jezerskega in dalje proti Avstriji. Ko prispemo do MP Jezersko, parkiramo na parkirišču na slovenski strani (lahko tudi na avstrijski strani).
Opis poti:
S parkirišča na slovenski strani meje nadaljujemo proti Avstriji, nato pa se še na slovenski strani usmerimo levo, na prvo cesto, ki se odcepi z glavne. Po nekaj korakih hoje po omenjeni cesti opazimo rumene planinske table, ki usmerjajo proti Pristovškemu Storžiču / Kärtner Storschitz, mi pa table obidemo po levi strani ter pot še naprej nadaljujemo po makadamski cesti. Cesta le malo naprej zavije nekoliko v levo ter preide povsem na slovensko stran, kjer se prečno vzpenja po pobočjih Pristovškega Storžiča. V nadaljevanju nas cesta pripelje ob zgornji rob Rakeževe planine, s katere se nam odpre lep razgled na Zgornje Jezersko in najvišje vrhove Kamniško Savinjskih Alp. Cesta se nadaljuje skozi gozd, občasno pa nas vodi tudi preko kakšnega razglednega dela. Višje, pri nekdanji stražarnici JLA, se nam z leve priključi pot mimo Ankovih slapov, mi pa nadaljujemo po cesti, ki se povsem položi. Malo naprej, na manjšem križišču nadaljujemo po levi cesti (po desni cesti lahko prispemo na Pristovški Storžič (cesta se po prečenju priključi na markirano pot iz vasice Korte / Trögern)), le ta pa se postopoma prične vidneje spuščati. Po nekaj minutah spusta prispemo na Roblekovo planino, s katere se nam odpre lep pogled na Virnikov Grintovec, Pečovnik, Plešivec in Tolsto Košuto.
Z zgornjega dela se spustimo do pastirske koče, katero obidemo po levi strani. Nižje cesta preide v gozd ter nas pripelje na označeno razpotje, kjer se v levo odcepi markirana pot na Virnikov Grintovec / Kleiner Grintoutz, mi pa še naprej nadaljujemo po cesti, ki se zmerno spušča. Še nekoliko nižje cesta zavije desno, tako da se nadaljuje vzporedno z Grintoviškim potokom / Grintoutzbach, ki je na naši levi strani. Od ovinka še nekaj korakov hodimo po cesti, nato pa se po lažjem brezpotju spustimo do potoka, ga previdno prečimo, nato pa se na njegovi drugi strani pričnemo zmerno vzpenjati proti zahodu, kjer z malo sreče hitro stopimo na kolovoz, ki nas po 2 do 3 minutah pripelje do druge makadamske ceste, katero pa dosežemo ravno ob desni serpentini (gledano v smeri vzpenjanja po cesti).
Vzpnemo se preko serpentine in vzpon nadaljujemo po zmerno vzpenjajoči se cesti, ki nas hitro pripelje na nekakšen hrbet, kjer se v levo odcepi kolovoz, sprva še cesta, ki se konča pod pobočji Virnikovega Grintovca, mi pa nadaljujemo rahlo levo po širši makadamski cesti. Sledi prečenje večinoma severnih pobočij Virnikovega Grintovca, kjer se nam na delu poti odpre lep pogled na ostenje omenjenega vrha, na drugo stran pa lepo vidimo Obir. Sledi nekoliko daljši spust, nam pa se s ceste še vedno odpirajo lepi pogledi proti Tolsti Košuti, Obirju, Pristovškemu Storžiču in ostalim okoliškim goram. Na nekaj manjših križiščih nadaljujemo po "glavni" cesti, ki poteka večinoma zahodno do severozahodno, ves čas pa poteka po avstrijski strani državne meje. Ko se cesta ponovno prične vzpenjati se postopoma povsem približa državni meji, še nekoliko višje pa cesta naredi ostri levi ovinek. Za omenjeno serpentino se cesta ponovno vrne k državni meji, mi pa po njej hodimo skoraj do njenega konca. Cesto je najbolje zapustiti nekje pri mejnem kamnu s št. 222 (nekaj mejnih kamnov je vidnih s ceste, zato lahko približno predvidimo, kateri je kamen s št. 222), nato pa pot nadaljujemo po stezici, ki se nadaljuje neposredno ob državni meji. Ko zapustimo cesto se najprej zmerno vzpnemo, nato pa prispemo iz gozda, ob rob večje poseke. Preko poseke se vzpnemo po slovenski strani državne meje v rahlem vzponu. Ko se vzpon konča, sledi nekaj korakov spusta. Za omenjenimi nekaj koraki spusta se priključimo bolj uhojeni poti, ki vodi od ruševin Pečovnika (nekdanja karavla JLA).
Nadaljujemo po bolj uhojeni poti, ki se nadaljuje po slovenski strani, po nekaj minutah prečnega vzpona pa se vrne na greben. Nadaljujemo rahlo levo ter se mimo kamna s št. 238 sprehodimo pod vrh Pečovnika (1640 m), ki je le nekaj korakov s poti.
Nadaljujemo naravnost, kjer nas pot v nadaljevanju vodi ob robu večje mejne poseke. Po nekaj minutah hoje, kjer pot poteka skoraj brez sprememb višine, pa se počasi pričnemo zmerno vzpenjati proti naslednjemu vrhu (Pečovnik - kota 1668), katerega dosežemo brez večjih težav in s katerega se nam odpre razgled, ki seže vse do Triglava.
Z omenjenega vrha nadaljujemo v isti smeri kot do sedaj, preden se pričnemo vzpenjati proti Plešivcu, pa nas loči še kratek spust, ki ga opravimo ob lepih razgledih na Plešivec in Košuto. Ko se pot, ki se nadaljuje ob mejnem grebenu rahlo vzpne, se nam ob pogledu nazaj odpre razgled na Kamniške in Savinjske Alpe. Ko se širši pas stare poseke konča, nas pot pripelje na sprva nekoliko poraščen greben, nato pa se vzpne preko krajše strme stopnje (nezahtevno). Višje vse bolj redek smrekov gozd zamenja dokaj gost pas ruševja, kjer je pot na nekaj mestih težje sledljiva, saj se je ruševje kar razraslo. Ko se z nekaj malega težav prebijemo skozi pas ruševja, postane steza ponovno razločnejša, mi pa se po njej hitro vzpnemo na razgleden vrh.
Opis in slike se nanašajo na stanje leta 2015 (november).
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
Diskusija o izletu Jezerski vrh - Plešivec
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.