Crikvenica - Drenin

Dostop do izhodišča:
V Crikvenico se spustimo z jadranske magistrale. Parkiranje v mestu je kar težko, še posebej v turistični sezoni. Priporočam, da se avto pusti nekje v okolici stadiona NK Crikvenica, le ta se nahaja točno pod velikim viaduktom nad mestom.

Opis poti:
Pot se začne ob izlivu reke Dubračine v morje, kjer je tudi most za pešce. Gremo naprej ob reki do naslednjega mosta, kjer bomo prečili cesto in nadaljevali ob obali reke po enosmerni cesti. Tu še ni markacij, pomagajo pa nam turistični smerokazi. Na naslednjem mostu, (most z modro ograjo), bomo šli na drugo stran reke Dubračine in še nekaj metrov nadaljevali ob njej. Pot nas nato pripelje na parkirišče trgovine Plodine, kjer bomo šli na Kotorsko cesto in nadaljevali naprej proti vzhodu. Kmalu pridemo pod večji viadukt, ki poteka nad mestom. Tukaj bomo zagledali še eno turistično oznako in končno prvo markacijo. (Tukaj je tudi parkirišče NK Crikvenica, kjer lahko začnemo našo pot).
Od Prve markacije hodimo še kako minuto po Kotorski ulici, potem pa pridemo na razpotje, kjer naša pot zavije desno navzgor.
Pot se zdaj kar strmo vzpne med zadnjimi hišami v Crikvenici, nato pa hitro prispemo na kolovoz. Po nekaj minutah se kolovoz položi, mi pa prispemo na razpotje, kjer se nam z leve priključi pot od Kotorja, mi pa gremo desno.
Pot se hitro zoži in poteka ob kamnitem zidu. Hitro pridemo na naslednje razpotje, kjer nadaljujemo naravnost. Pot se v nadaljevanju rahlo spusti, nato pa pridemo do mesta, kjer se nam prvič odpre lep razgled na Gornji Vinodol in mesta Grižane, Belgrad in Tribalj.
Od razgledišča naprej naša pot zavije ostro desno na jugozahod in se začne vse bolj vzpenjati. Gozd zamenja grmičevje, le to pa postaja vse redkejše. Pot naprej nas pripelje na širši kolovoz, ob katerem stoji starejša nedokončana in opuščena hiša. Kolovoz se kmalu spremeni v asfaltno cesto, kjer se ponovno odpre lep razgled na Vinodol in otok Krk na zahodu.
Nadaljujemo po asfaltu rahlo navzdol skozi zaselek Zoričići (najvišji zaselek Crikvenice), kjer se nam priključi druga varianta vzpona na Drenin. Gremo navzdol, po asfaltu, vse do ovinka, kjer bomo asfalt zapustili in šli navzgor. Zapustimo trate in že smo v lepem mešanem gozdu. Žal smo v gozdu le kako minuto, ker potem pridemo do dela, ki ga domačini imenujejo "pogorete šume" (gozd je pogorel ob požaru, ki je tu divjal pred leti). Pot naprej nas pripelje do naslednje kamnite ograde, ob kateri se nekaj časa vzpenjamo, nato pa jo prečimo.
Sledi kratek spust, ki se zdi nelogičen, a na srečo se hitro konča. Po spustu sledi zelo strm končni vzpon na sam vrh Drenin, kjer težave povzroča spolzka in skalnata podlaga. Tik pred vrhom je odcep za bližnji razgledišče, na vrhu pa so vidni ostanki nekdanje utrdbe. Na vrhu je tudi kovinska vpisna skrinjica z vpisno knjigo.

Priporočamo: podobni izleti