Baita Sun Bar - Monte Antelao (Via Normale)

Dostop do izhodišča:
Dostop z Gorenjske: Čez MP Rateče ali Predel do Trbiža / Tarvisio in nato po avtocesti v smeri Vidma / Udine do izvoza Tolmezzo. Iz Tolmezza cesti sledimo v smeri naselja Ampezzo in gorskega prelaza Passo della Mauria. Cesta se nato spusti in nas pripelje do križišča, kjer nadaljujemo levo v smeri Cortine d'Ampezzo. V vseh naslednjih križiščih se držimo oznak za Cortino d'Ampezzo. Cesti sledimo do kraja San Vito di Cadore kjer zapustimo glavno cesto proti Cortini d'Ampezzo in se usmerimo desno kamor nas usmerijo oznake za kočo Rifugio Scotter ter smučišče Ski San Vito. Na levi strani ceste ob križišču pa se nahaja cerkev. Cesta nato zavije v desno in nas pripelje do križišča. Usmerimo se levo navzgor in sledimo oznakam za kočo Rifugio Scotter. Cesti sledimo do bara Sun Bar kjer so tudi oznake, ki prepovedujejo nadaljnjo vožnjo. Parkiramo na večjem parkirišču, ki se nahaja ob cesti na desni strani.
S primorske strani: Peljemo se po avtocesti proti Benetkam / Venezia. Pri kraju Portogruaro zapustimo avtocesto proti Benetkam in nadaljujemo desno po avtocesti proti kraju Pordenone. V naslednjem avtocestnem križišču v bližini kraja Conegliano nadaljujemo desno proti kraju Belluno. V bližini Belluna se avtocesta konča, mi pa v naslednjih križiščih nadaljujemo v smeri Cortine d'Ampezzo. Naprej sledimo zgornjemu opisu.

Opis poti:
Cesta, ki vodi naravnost in je sprva še asfaltirana je bila ob podoru uničena in je zaprta. Zaprta je tudi za pešce in kolesarje. Mi se pri izhodišču usmerimo levo na makadamsko cesto. Razmeroma položna cesta kmalu preči zapornico in nas vodi nad strugo hudournika. Cesta nato zavije v levo in preči strugo. Tu so tudi opozorilne table, ki označujejo da je prečenje struge ob deževju nevarno zaradi morebitnih nenadnih večjih valov. Cesta se nato prične strmeje vzpenjati in je na nekaj mestih tudi betonirana. Vzpenjamo se večinoma skozi gozd in s ceste se nato desno odcepi peš pot proti koči Rifugio Scotter. Nekoliko višje se cesta in peš pot ponovno združita . Gozd nato postaja vse redkejši in odpirati se nam pričnejo lepi razgledi na okoliške vrhove kjer še posebej izstopa bližnji Monte Antelao. Kmalu pridemo do križišča kjer se nam z desne priključi tudi stara cesta, ki je zaprta.
Še naprej hodimo po cesti, ki je na krajšem odseku tudi asfaltirana. Malo pred kočo pridemo do križišča kjer nadaljujemo desno in sledi le še nekaj korakov do koče.
Od izhodišča do koče je sicer tudi organiziran prevoz s kombiji. Voziti pričnejo ob 8:30, cena povratne vozovnice je 10€ (avgust 2018).
Od koče se vzpnemo po stopnicah do ceste, ki vodi proti koči Rifugio San Marco. Cesti sledimo samo do prvega levega ovinka kjer je razpotje.
Na razpotju se usmerimo desno na peš pot kamor nas usmerijo oznake za škrbino Forcella Piccola ter kočo Rifugio Galassi. Pot v nadaljevanju poteka ob ruševju proti severovzhodu. Nekoliko višje se nato vzpenjamo v ključih, pot pa je ponekod narejena na novo, saj so jo poškodovali hudourniki. Ko se približamo strmejšim pobočjem pridemo do razpotja kjer se nam z leve priključi pot od koče Rifugio San Marco.
Nadaljujemo desno in nato nekaj časa večinoma v rahlem vzponu prečimo pobočja proti jugovzhodu. S poti imamo tu vse lepši razgled proti zahodu kjer je lepo viden Monte Pelmo. Ko se približamo pobočjem bližnjega vrha Becchi di Imposponda, pot zavije v levo in se prične vzpenjati po dolini proti škrbini Forcella Piccola. Pot se vzpenja po levi strani doline in na koncu sledi še kratek spust do škrbine kjer je označeno razpotje.
Naravnost vodi pot proti koči Rifugio Galassi do katere je dobrih 10 minut spusta, mi pa se usmerimo desno kamor nas usmerijo oznake »Monte Antelao – Via Normale«. Od razpotja se pričnemo vzpenjati proti jugu po delno travnatem pobočju. Pot nato poteka po levi strani doline navzgor in nas pripelje na krajšo ravnico kjer se nam odpre pogled proti vzhodu. Tu se travnat teren konča in nadaljujemo z vzponom po meliščih. Pot preko melišč zavije v desno in nas v vzponu pripelje v zatrep krnice kjer je spominska plošča. Od tu naprej pa postane pot bistveno zahtevnejša.
Po kratkem strmejšem vzponu pot hitro zavije v desno in sledi prečenje gladkih skal. V nadaljevanju se nato vzpenjamo po strmem pobočju kjer je potrebno tudi nekaj lažjega plezanja (1. stopnje). Pot se tu vzpenja po policah in razčlenjenem skalovju in je večino časa tudi nekoliko izpostavljena. Takšna pot nas nato pripelje do grebena kjer se nam odpre pogled proti zahodu.
Nadaljujemo levo ob sprva še ozkem grebenu, ki nas hitro pripelje do širokega pobočja s škrapljastimi ploščami imenovanega Le Laste. Pobočje na katerem je tudi kar nekaj grušča in skal tu ni pretirano strmo. Prečimo ga v desno nato pa pot zavije v levo in se vzpenja po desni strani pobočja od koder imamo zelo lep razgled proti zahodu kjer izstopa Monte Pelmo. Pobočje se kasneje nekoliko zoža in sledi kratek spust v manjšo škrbino. Iz škrbine sledi zelo kratek zahtevnejši vzpon, ki nas pripelje na osrednji del Le Laste kjer se je novembra 2014 zgodil ogromen podor, ki je v tem delu precej spremenil podobo gore.
Na začetku je pobočje razmeroma položno in je posuto s številnimi skalami, ki so posledica podora. Vzpon tu ni zahteven in pot kmalu zavije v levo. Pobočje prečimo na skrajno levo stran, ki je nekoliko manj izpostavljeno padajočemu kamenju. V nadaljevanju se nato vzpenjamo ob levem robu naravnost navzgor. Tu se nam na levi strani odpre tudi pogled proti ledeniku Ghiacciaio del Antelao. Pobočje po katerem se vzpenjamo sicer ni pretirano strmo, vendar ker poteka po gladkih ploščah na katerih je tudi nekaj peska ali blata je na nekaj mestih zelo nevarno za zdrs. Ob levem robu se nato vzpenjamo vse do vrha podora.
Na koncu podora se usmerimo v krajšo skalnato grapo po kateri se vzpnemo stopnjo višje. V nadaljevanju je pot ponovno označena z rdečimi pikami in občasno je potrebnega tudi nekaj lažjega plezanja. Nekoliko višje na najbolj strmem delu nam je v pomoč tudi vrv, ki visi v strmi zajedi. Do vrvi pa vodi kratka vendar ozka in zelo izpostavljena polica. Zahteven vzpon je kratek (približno 3 metre). V nadaljevanju sledi še nekaj kratkih strmejših vzponov nato pa kmalu zagledamo vrh. Sledi kratek spust in še zadnji vzpon do zelo razglednega vrha.
Sestopimo po poti vzpona.
Opisan vzpon je primeren samo za izkušene gornike in vključuje plezanje do 2. stopnje. Vzpon poteka po severnih pobočjih na katerih se dolgo v poletje zadrži sneg, tudi sicer je pobočje pogosto vlažno. Na območju podora je tudi precejšnja nevarnost padajočega kamenja.
Opis in slike se nanašajo na stanje leta 2018 (avgust).

Ob poti: Rifugio Scotter Palatini (1580m), Forcella Piccola (2120m)

Priporočamo: izleti z istega izhodišča, podobni izleti, panorama