Izhodišče: Seichenbrunn (1668 m)
| Širina/Dolžina: | 46,91536°N 12,77544°E |
| |
Čas hoje: 5 h
Zahtevnost: zelo zahtevna označena pot
Ferata: C
Višinska razlika: 1538 m
Višinska razlika po poti: 1580 m
Zemljevid:
Priporočena oprema (poletje): čelada, komplet za samovarovanje
Priporočena oprema (zima): čelada, komplet za samovarovanje, cepin, dereze
Ogledov: 7.449
 | 4 osebam je objava všeč |
Dostop do izhodišča:
Skozi Karavanški predor se zapeljemo v Avstrijo, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Spittalu in naprej proti Lienzu (nekoliko za Spittalom se avtocesta konča). Naprej se peljemo po razmeroma lepi in široki cesti skozi Dravsko dolino. Malo pred Lienzem v krožnem križišču nadaljujemo desno proti kraju Iselsberg ter Winklern. Cesta se prične vzpenjati, nato pa moramo biti pozorni saj se kmalu levo odcepi cesta proti dolini Debanttal (zelena tabla). Cesta proti dolini Debanttal postane makadamska, kasneje pa se priključi nekoliko lepši cesti od kraja Nußdorf-Debant. Pri vožnji skozi dolino Debanttal nato sledimo oznakam za koči Lienzer Hütte ter Wangenitzseehütte. Cesti sledimo vse do zapornice kjer parkiramo na večjem parkirišču (Parkplatz Seichenbrunn).
Opis poti:
S parkirišča nadaljujemo po makadamski cesti, ki je zaprta za promet. Že po nekaj deset metrih pridemo do označenega razpotja kjer se desno čez most odcepi pot proti koči Wangenitzseehütte. Mi na razpotju nadaljujemo naprej po makadamski cesti za oznakami »Lienzer Hütte«. Kmalu za tem se desno odcepi še učna pot proti koči Lienzer Hütte. Ta pot je pol ure daljša kot po cesti. Mi še naprej nadaljujemo po makadamski cesti, ki poteka levo od potoka Debantbach. Cesta se ves čas rahlo vzpenja in nekajkrat preči pašno ograjo. V poletnih mesecih se namreč ob cesti pase živina. Cesta nas nato vodi mimo manjše koče ob planini Gaimbergalm. V nadaljevanju tudi nekajkrat prečimo manjše pritoke že omenjenega potoka Debantbach. Nekoliko višje pa nas cesta pripelje do križišča.
Desno vodi cesta do planine Hofalm do katere je le 100 metrov. Mi v križišču še naprej nadaljujemo naravnost po cesti proti koči Lienzer Hütte s katere imamo vse lepši razgled na vrhove nad dolino Debanttal. Malo pred kočo pridemo do še enega označenega razpotja.
Tokrat se levo odcepi peš pot proti smučišču Zettersfeld, mi pa nadaljujemo po cesti in kmalu pridemo do koče Lienzer Hütte od katere je lep razgled na okoliške vrhove.
Pri koči nadaljujemo levo mimo otroških igral in križa in že po nekaj deset metrih pridemo do označenega razpotja. Levo vodi pot proti škrbini Mirnitzscharte ter vrhu Alkuser Rotspitze, mi pa nadaljujemo desno za oznakami »Glödis Spitz, Hochschober«.
Pot od razpotja poteka proti severozahodu ob vse redkejših drevesih. V nadaljevanju se pot nato vzpenja ob terenu poraščenem s travo in nizkem grmičevjem. Kmalu tudi vstopimo v osrednji del narodnega parka Visoke Ture (Nationalpark Hohe Tauern). Pot nas nato pripelje do še enega razpotja.
Mi tu zapustimo pot proti koči Hochschoberhütte ter vrhu Hochschober in se usmerimo desno za oznakami »Glödis«. Od razpotja se pot najprej rahlo spusti nato pa preko manjših mostičkov preči nekaj potokov. V nadaljevanju se nato nekaj časa vzpenjamo po stezi, ki poteka levo od potoka Debantbach. Kasneje prečimo potok na desno stran in se še naprej vzpenjamo proti severu. Potoki ob poti nato izginejo, pot pa nas kmalu pripelje do še enega razpotja.
Tokrat se levo odcepi pot proti sedlu Kalser Törl, mi pa nadaljujemo desno proti vrhu Glödisspitze. Od razpotja nato za krajši čas hodimo proti vzhodu po vse bolj skalnatem terenu. Pot nato zavije ponovno levo proti severu in se nato prečno vzpenja po strmem pobočju. Ko postane pobočje manj strmo, pot zavije rahlo v desno in se nato vzpenja po skalnatem terenu proti jugovzhodnemu grebenu gore Glödisspitze, ki jo že nekaj časa lahko opazujemo s poti. Na grebenu kjer se nam odprejo lepi razgledi proti vzhodu nadaljujemo levo in kmalu pridemo do vstopa v zavarovani del poti.
Zavarovana pot ves čas poteka po in ob jugovzhodnem grebenu. Pot se večino časa dokaj strmo vzpenja ob jeklenici (težavnost do B). Višje nas pot pripelje do visečega mostu kateremu pa se lahko tudi izognemo po lažji poti, ki poteka po desni strani grebena. Če nadaljujemo preko mostu pa sledi še vzpon po lestvi in nato kratek zelo strm ob jeklenici (težavnost do C). Poti se kmalu spet združita in pot v nadaljevanju še naprej poteka po dobro zavarovanem grebenu. Zavarovana pot je v nadaljevanju za odtenek manj zahtevna in strma kot v začetnem delu (težavnost do A/B). Ne pretirano zahtevni in vse bolj razgledni grebenski poti sledimo vse do vrha na katerem stoji križ.
Sestopimo po poti vzpona.
Slike:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
Diskusija o izletu Seichenbrunn - Glödis
|
| Trobec25. 07. 2018 |
Je kdo hodil tu v zadnjih dneh? Zanimajo me razmere, predvsem, če je še kaj snežišč.
|
|
|
|
| pohodnik3334. 09. 2023 16:53:03 |
Tura z dne 2.9.2023, vse kopno brez snega.
Ta gora je pomoje najbolj obiskana ali pa med najbolj v tej ožji skupini tritisočakov severno od Lienza proti Glossglocknerju in to zasluženo. Zelo lep vzpon, dokaj tekoč. Dolina je čudovita, tako kot tudi potoki ob njej, zelo lepo. Vzpon je vseskozi lahek - zahteven, razen zadnjih 200 višinskih metrov od 3000 - 3200 m, kjer je jeklenica težavnosti do C, kot je avtor že opisal. Skala je tak tak, vsaj 2 velika oprimka sta se majala. Varovala brezhibna.
Razgled čudovit.
Lp
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.