facko - Zadnja sporočila

Takole ... en predlog za družinski izlet ob lepem vremenu pred naslednjo pošiljko snega - na Tromejo. Opis je dovolj natančen že v "seznamu gora", za družinski izlet pa predlagam naslednje: z avtom do planinskega doma, potem pa peš ob meji cik-cak do vrha in pa vrnitev ne po isti poti ampak po stezici ki je precej manj uhojena a lahko sledljiva - izhodišče je ob spodnji postaji vlečnice ob meji pri cesti. Če je v družini kakšen "planinec" ki bi mu hoja (50min) povzročala še malo težav, se lahko pripelje do meje in tam počaka na "taprave" planince - člane družine ...
Mi imamo vsako jesen to pot v planu in ob lepem vremenu se odlični razgledi na senčno in sončno stran Alp za nekaj časa "zapečejo" v spomin (tistega v glavi ali pa digitalnega). Edino ... vsako jesen - če se ne motim - zadnjo nedeljo v septembru je zapora ceste zaradi pohoda.

N kratko: za močne, vrtoglavica ni izgovor, dopoldne v senci, pa še kaj bi lahko dodal, če bi hotel strniti v celoto.
Pa pojdimo lepo po vrsti.
Že deset let preživljamo morski del dopusta v Metajni in naše pohodniško / plezalske želje potešimo z obiskom hriba nad vasjo ali pa - v primeru oblačnega vremena – ogled plezališča Stogaj in treh XXL skal, ki so se nekoč odvalile na morsko obalo in predstavljajo obvezni slikovni del vsake analogne / tiskane in digitalne turistične publikacije otoka Pag. Običajno smo samo malo potipali tiste stene, pogledali navzgor, si predstavljali potek smeri, … in to je (bilo) to.
Lani sem na netu zasledil zapis o novi ferati na otoku, ki je kar vabil – ne le to, klical (!!!) k obisku. Seveda sem se opremil z vsemi potrebnimi informacijami in čakal na poletje.
In prišel je ta letni čas
Čas za akcijo! Ker pa smo pristaši znanega rekla (čez udobje ga ni) in nismo želeli pešačiti iz Metajne do plaže Slana in nazaj – skupaj 10km po (žgočem) soncu, smo si omislili nam zelo prijazen prevoz – s čolnom. Za pot po morju smo porabili le nekaj minut, saj je Honda na čolnu dobro usmerila svojih 50 konjičkov.
Seveda smo mislili, da bomo tam sami, da ne bo nikjer nobenega, da bo mir … pa smo se zmotili. Komaj smo čoln »parkirali« v zalivu, so se pojavile turistične barčice, se zasidrale in privezale (!!!) na ferato. Tudi na kopnem ni bilo dosti bolje: pohodnice in pohodniki vseh starosti, barv, make-upa, oblačil od min. do …, jezikov in opreme, od vsepovsod – kljub soncu, ki je izdatno grelo …
S sinom sva se opremila in brž v železje (ženske so ostale / opazovale iz čolna)! V začetku je bila potrebna minimalna moč (v rokah), potem pa se je začelo … z vsakim metrom bolj previsno in manj prostora za počitek. Nekje na polovici je najprej obupal sin, nekaj metrov naprej pa še pisec teh vrstic. Na edinem primernem mestu, kjer je bila majhna votlina in skoraj brez previsa, sva zaključila »feratarstvo« in preklopila na DWS (Deep-water soloing) – skrajšano po domače: čmok v morje!!! Z vso obleko, obutvijo in opremo … sva odplavala nazaj do čolna
Je pa precej obiskovalcev preizkusilo nekaj metrov ferate, pa so se pravočasno obrnili; trije dobro opremljeni iz Hrvaške so me vprašali po težavah, ki jih čakajo … Bi pa na tem mestu predlagal novim obiskovalcem ferate, kar se opreme tiče: rokavice, plezalni pas in pa 2x neskončna zanka (raje krajša kot daljša) + 2x vponki z avtomatskim zapiranjem. SVK ne pride v poštev, ker resnično ves čas visiš na »popkovini«, se pomikaš naprej in gledaš, kam boš postavil noge.
Tako nekako. Na dolgo.

Ni WIFIja, ni Nutel*e, ni vročine: to je ferata Hvadnik ravno pravšnja izbira za mladce ...

Prelepo. Ob pravem času. Miklavž že peče piškote

Hm ... namesto da bi vstal, vzel sol, vsaki potresel na rep ... menda se potem pustijo ujeti .. sem spal ...

So precej marel, prepojene z vodo nobenga medveda

Bodo. Ta mesec.

Razor. Lepa gora. Zanimiv pogled z vrha na vse konce. Sem izkoristil zadnje dneve t.i. indijanskega poletja in se podal - kot rečejo na jugu - "lagano sportski" - popoldne počasi iz Vrat proti Kriškim podom.

Nekdo je pred časom napisal, da je Sovatna popoldne v senci. Recimo da je, ampak šele po 16i-17i uri ... kar pomeni, da je sonce do takrat (ne)prijetno grelo. Na Dovških vratcih so me pričakali rogati domačini ...

Prespal sem v Pogačnikovem domu, ki je bil med tednom polovično zaseden za razliko od koncev tedna, ko je pokal po šivih. Je menda bivši oskrbnik nekoč zapisal, da ima Dom najlepše wc-je v vsem TNPju; seveda, ko pa imajo primerno vodno zalogo - v zg. kriškem jezeru, od koder vodo črpajo.

Še nekaj besed o poti na vrh: precej zoprn je bil zadnji del poti - velik naklon, vse posuto po policah z materialom vseh dimenzij. Tisti "zloglasni" vertikalni oželeznjeni del pod vrhom mi je predstavljal še najlažji in tudi najbolj varen del poti. Primerljiv z Pogačnikovo potjo na Šmarnogorsko Grmado. Uporaba SVKja več kot priporočljiva .
LP

A verjamete tistemu (iz)reku: gobe po dežju Danes kar pošteno lije in hidrira zemljico ... in če je to res, bo konec tedna gobja veselica. Teoretično. Sam včeraj nisem našel nič. Nič od nič.

Aha. Hvala za pojasnila. Kakšna je pa kakovost vode v 7J? Recimo, da so koče zaprte in suša v nahrbtniku? Namreč, pri koči je zunaj ena pipa, iz katere s(m)o vsi veselo dopolnjevali zaloge vode ... saj če je oblačno, manj porabiš. Ko pa sonce ob brezvetrju opoldne dodatno ogreje pohodnike, se žeja povečaaaaaaaa.

Ker smo bili nastanjeni nekaj dni v Bohinju, so bližnji hribi kar sami od sebe klicali po obisku. Seveda se je s slednjim strinjala samo moška polovica družine, pogled v knjižico z (manjkajočimi) žigi SPP pa je nakazal smer: proti Dolini triglavskih jezer! Da vidiva, če jih je res 7 …
Najprej od Savice čez Komarčo do Koče pri triglavskih jezerih, potem pa še podaljšek pohoda do Prehodavcev. V prijazni koči (osebje + ambient) izdatno okrepčilo, potem pa vrnitev po dolini 7J do koče in naprej po varnejši / prijaznejši / daljši varianti skozi Lopučniško dolino do Komne in nazaj do izhodišča.
Po dolini 7J pa tak promet, da človek še »za skalo« ne more v miru … 90 odstotkov pohodnikov je bilo tujcev z nahrbtniki vseh izmer, ostalo mi … gor dol gor dol …
Naročila sva idealno vreme: visoka oblačnost, občasno sonce, prava kombinacija za nabiranje višine in razdalje. Tudi zgodnje bujenje se je izkazalo za zelo dobro: sonce dolgo ni posvetilo v dolino 7J in Zelnarice, Tičarice & Co so zagotavljale senco !
Še najbolj se je vlekla pot s Komne v dolino … tistih 48 ovinkov se je vleklo in ni jih hotelo biti konec. Tudi časovnica od Komne do Koče pri Savici, ki je obljubljala 1h30min, je verjetno za spočite in ne za naju, ki sva ta dan pričela s hojo ob 5:30 in zaključila ob 19:30; se je pa ob tej pozni uri nekaj pohodnikov odpravljalo v breg …
Na tem mestu bi se zahvalila gospe Ani iz Slovenske Bistrice, ki se nama je pridružila že pri vzponu in naju spremljala do zaključka pohoda. Tisti, ki jo poznate, prenesite ji pozdrave.
P.S.: ženski del družine pa je medtem na elektriko bicikliral po Bohinju …

Kot je napisal moj pred-hodnik, vse je res snega veliiiiiiiko! Če ste na parkirišču dovolj zgodaj, privarčujete in na poti boste srečali redke pohodnike, ki so vstali že zgodaj. Kasneje se vam bodo pridružile silne množice psov, otrok, mladine, odraslih, itditd
Še nekaj temperaturnih primerjav iz avomobilskega termometra zjutraj: LJ -1, mimo Radovljice 6, KrG 2 in parkirišče v Planici -3 StC.
Za sanke idealno

Če ste/boste bolj zgodni, potem je ok. Potem pa se zmehča in nastane kaša ... rana ura
Do konca tega tedna bo še za sanke

Hm ... meni delajo storži gnečo ... > 350 ... ampak ... niso prenosljivi. Če ima kdo idejo kako ... na ZS

Čaven z okolico?

Očitno prelahko . Nadaljuj