Torej, še moj pogled na t.i. zeleni prehod.
Pred 32 leti sem opravil prvi vzpon na Triglav. Ker smo si zadali precej obsežen pohod z različnim izhodiščem in ciljem, je bilo potrebno precej logistike. Načrt pohoda je bil: Vrata - Stanič (spanje) - Kredarica - Planika - Dolič - Prehodavci - Sedmera jezera (spanje) - Komarča - Bohinj. Ne se smejati, smo nabirali vse možne žige po poti
. Da smo lahko to sploh izpeljali, smo se z avtom zapeljali najprej do Bohinja, kjer smo pustili avto pri kampu (dobri stari časi brezplačnega parkiranja
). Potem na avtobus do Boh. Bistrice, potem na vlak do Jesenic, potem na avtobus do Mojstrane, potem peš v Vrata in še na Staniča. To je bilo vse prvi dan. Uh, smo bili pa nori
. Danes tega zagotovo ne bi ponovil.
Pa še malo bolj nova izkušnja. Letos sem s hčerko kampiral v Boh. Bistrici, od koder vozijo brezplačni avtobusi na razne konce, najbolj je seveda popularna proga do jezera. No, pa sva se odločila za ta avtobus, ki pa je bil ob prihodu k Danici že poln (treja postaja na progi), tako da naju niso vzeli s seboj. Naslednji je bil čez dobro uro, pa spet nobenega zagotovila, da bo prost. In kaj narediš v takem primeru?