Hammond - Zadnja sporočila

Od Koče na Gozdu nas od njenega vrha loči "samo" 852 višinskih metrov. A jih je treba pošteno prigarat. Brez naprednih šodrovskih in vsaj osnovnih alpinističnih izkušenj nikar tja. Tudi orientacija je od sedla pri Prednji glavi zelo zahtevna in kaj hitro se znajdeš v slepi ulici. Velja v isti meri tudi za navzdol. V zadnjih štirih letih v vpisni knjigi zabeleženih zgolj 5 vzponov, od katerih so bili vsaj štirje pristopniki alpinisti.

Pozdravljeni,

je kdo od vas že dostopil na Mali Prisank? O tem vrhu se namreč najde bore malo informacij (Slovenske stene, Marijana&Marko). Kaj pa na Veliko Goličico?

asdf, jaz tudi. Če sem odgovoril dvema, pa še toliko bolje.

Jaz sem samo opozoril na razliko v izrazoslovju, ki je očitno prikrojeno določenim pristranskim potrebam. Prvotna obljuba je bila, da bo cesto po potrebi zapiral vzdrževalec (torej verjetno lokalno komunalno podjetje), ko pa je bilo to podjetje vprašano, zakaj zapora, je bila pa krivda prevaljena na upravljalca, torej na državo. Ko gre za pobiranje denarja, pa na državni cesti to spet počne lokalni akter, torej občina. Taki nesmisli se navadno rodijo takrat, ko nameni niso taki, kot se jih predstavlja.

vstarc16: "Cesta bo odprta, dokler VZDRŽEVALEC ne bo ocenil, da jo bo zaradi zimskih razmer treba zapreti," je pojasnila županja.

Prosim. Ampak da ne bo pomote: desno, če z domačega stola gledaš tvojo sliko z vrisanimi sidrišči. Ko prečiš greben in stojiš pri prvem sidrišču, je takrat to seveda tvoja leva stran.

Če bi se z Vrha nad Rudo spuščal bolj desno, bi (razen prvega sidrišča, ki je kombinirano) naletel zgolj na svedre, tako pa si jih srečal šele pri zadnjem spustu.

Za tiste, ki znajo angleško, je parkiranje brezplačno. Vsaj tako piše na tabli. Pa ne, da je nekdo z visokim proračunom varčeval pri prevajanju?

Slana voda, ki mi je bila namesto ričeta postrežena v Tičarjevem domu, me je za vedno odvrnila od tega, da bi tam še kdaj jedel. Pa niso edini, ki varčujejo na ta račun. Se tam usedel, kaj spil - ni problema. Osebje - ok. Ampak tako se začne. Z nečim majhnim, v veliki sliki nepomembnim. Konča pa z vedno višjimi najemninami, nezadovoljnim osebjem, neplačanimi krediti in bankrotom. Mogoče je pa že skrajni čas, da se take finančne jasli, od katerih ima korist le peščica, drugi pa s(m)o nezadovoljni, privatizirajo.

Na turbovi povezavi minus vsi tuji vrhovi - predvidevam.

Saj to je bistvo vsega - raziskovanje neznanega.

turbo, ne govorim o vrhovih, temveč o kotah.
lijaneja, saj verjetno sam veš, kako problematični so nekateri izmed teh "vrhov". Bi jih človek rajši uvrstil med kote.

lijaneja, žal mi je, da ti ne morem ponudit pisnega vira, od koder se spomnim tega podatka. Lahko pa si vzameš nek vrh ali masiv ter natančno prešteješ vse špice nad 2000 m, ki štrlijo iz vršnih kupol, razov in grebenov. Npr. Prisank, Škrlatico, Kaninsko pogorje, martuljške vrhove. Seveda se tu postavlja vprašanje, kolikšna naj bo ustrezna relativna višina, da bo štela kot samostojna kota, ampak tu ne mislim nujno na 50 m, temveč lahko tudi manj. Ne vem pa, kakšen je bil kriterij v viru, ki se mi mota po glavi in kaj je še "dopustno" (itak večno vprašanje pri določanju tega, kaj je vrh in kaj ne). Sem prepričan, da boš kaj hitro naračunal precej teh kot (reciva v povprečju 20 na vrh), ko pa jih boš pomnožil s približno 350 dvatisočaki, številka 6000 ne bo tako težko dosegljiva. Potem se bova pa skupaj smejala.

Saj pravim: so vrhovi in smeri, kamor sam rajši ne greš. Mali Prisank je eden izmed njih.

rokeg, dostopnost ni vprašanje, težava je samo, koliko smo dorasli izzivu, ki si ga zastavimo. Potem je pa marsikaj (ne)dostopno. Vsak ima svoje meje.
Sem bil na vseh omenjenih pa še številnih drugih.

Je zelo relativno, katera podrtija je težja. Glavna razlika je v tem, da ti vozli in znanje spusta po vrvi ne bodo pomagali pri plezanju navzgor. Ponekod je res samo spust čez največje težave in lahko naprej soliraš (če si sposoben, ni vsak), spet drugje te mora pa nekdo varovat.
Na Vrh nad Mužici lahko pristopiš čez Kukove prode in se izogneš grdemu grebenu, ki ga omenjaš. Na Mali Prisank bo brez varovanja soplezalca čista loterija. Odsvetujem samostojno. Ključno mesto na Prevčev stolp je pri prečenju z Goličice V-, prej je še ena štirica (za oboje je primerno, da te nekdo varuje). Tudi na Turn pod Razorjem ne boš prišel sam, bo treba v navezi. Pri Pihavcih je najtežji sestop, čez tehnično najtežje mesto pa se lahko spustiš po vrvi. Vsak hrib ima svoje karakteristike in če se ga lotiš napačno, s pomanjkljivim znanjem ali pa brez soplezalca, bo cena visoka. Kot vidim, si zdaj nekje vmes. Pazi, da ti vrh ne bo pomenil več kot pravilna priprava nanj.

Zakaj te ne sprejmejo? Zaradi slabovidnosti? AO želi čim bolj zdrav in mlad osebek, iz katerega bo kasneje nekaj, kar bo še naprej koristno za društvo. Ostali pa ali več plačajo, sami prej odnehajo ali pa sploh niso sprejeti. Selekcija vsekakor je. Je pa to taka dejavnost, da če ni selekcije prej, je pa potem. In odgovornosti za tisto drugo (s smrtnim izidom?) se mogoče želijo izognit. Domnevam, ne morem trdit.
Največja korist projekta 2000 je spoznavanje novih koncev, v katere mogoče sicer ne bi nikoli zašel. Vse ostalo je močno vprašljivo. Veliko presenečenj je pozitivnih, nekatera pa so taka, da si želiš, da nikoli ne bi imel seznama. O (dvomljivih) kriterijih je pa že n3jc vse povedal. Mogoče lahko dodam še edino to, da je vseh kot nad 2000 v Sloveniji mislim da nekje med 6000 in 8000 ali nekaj takega - se ne spomnim točne številke, je pa dobra ponazoritev, kako jalovo je "osvajanje vseh".
Pa še to: če ne maraš trav in šavja, daleč ne boš prišel. Za osvojitev prenekaterega trentarskega vrha je treba iz trav narediti mali doktorat.