branči - Zadnja sporočila

V začetku meseca julija bi skupaj s prijatelji odšel na Piz Boe. Po vsej verjetnosti bomo izbrali lažjo pot ( ne ferate ). Zanima me če so komu poznane razmere na tej poti ( sneg, kakšne druge posebnosti, ... ) Že v naprej hvala za odgovor

13.8.09 do Belopeških jezer. Pot nadaljevala proti koči Zacchi in bila kmalu pri njej. Od tu sva odšla proti bivaku Ponca, malo počila in se napotila proti vrhu Male Ponce. V zadnjem delu poti je potrebno kar nekaj pazljivosti, saj je na poti polno drobirja, ki otežuje hojo navzgor, še bolj pa hojo navzdol. Med nizkimi borovčki v zadnjem vzponu je potrebno iskati pot ki je slabo sledljiva, kar pomeni, da ta vrh ni pretirano obiskan. Tudi ta dan od bivaka naprej nisva srečala nikogar, tako da sva se naužila lepega dne in polno miru. Pri koči Zacchi pa je bilo polno ljudi, kar pričuje da je to zanimiva izletniška točka. Nives in Brančinasmeh

tudi jaz sem 28.6.2011 prišel na planino Dovška Rožca. Ko sem od koče hotel nadaljevati pot proti Dovški Babi se je proti meni zagnal bik. Bil je ves slinast in je grozeče tulil. Kljub temu, da sem vajen živali sem videl da z njim ni šale, tako da sem se umaknil nazaj na plato koče. Ko ga je oskrbnik zamotil s priboljškom sem lahko hitro nadaljeval pot in to ne proti Dovški Babi, vendar sem se raje napotil na Gubno. Ko sem se kasneje vračal, je bil k sreči bil na drugem koncu planine. V razgovoru s prijaznim oskrbnikom sem izvedel, da na bi imel bik smo slab dan, ter da drugače ni napadalen Pa še to opozorilna tabla je bila takrat samo glavnih vratih na cesti, dočim pa je na ostalih delih, kjer je možnost priti na planino ni bilo. Tako obiskovalci tega konca polagajte pozornost na tega bika, ker sploh če vas opazi na cesti, ker je zelo nepredvidljiv.

Alpin ne najdem besed s katerimi bi lahko opisal zadovoljstvo ob gledanju tvojih poletov. Upam da nas boš razvajal še z mnogimi

Alpin zate in za tvoje prijatelje samo B R A V O. Ogled filma je fantastično doživetje. Želim Vam še veliko tako lepih poletov ob tem pa upam da tudi še veliko tako lepih filmov

Lepo sončno jutro naju je v nedeljo 28. 3. 2010 spremljalo ob vožnji proti Ljubelju, saj sva bila namenjena na Kofce. Pri Matizovcu je bilo parkiranih že kar nekaj vozil. Hitro sva se preobula, pripravila in pot pod noge. Kljub temu, da je Nives bila letos šele prvič na kakšni turi se je dobro izkazala. Po dobri uri hoje sva bila pri koči. Pred kočo in v njej je bilo več obiskovalcev. Kljub temu, sva se lahko vsedla na lepo očiščene klopce pred kočo in se prepustila toplim sončnim žarkom. Nekaj se jih je napotilo tudi naprej v smeri Velikega vrha, vendar teh ni bilo veliko. Sam sem odšel v smeri križa in naprej proti Kofce gori. Ker nisem imel namen iti na noben vrh, sem se po ca. 30 minutah obrnil in se vrnil nazaj do koče. Sneg zaradi močnega sonca južen in se je precej vdiralo. Po dobri malici sva se poslovila od prijaznega oskrbnika in se zadovoljno napotila v dolino. Upam da bo letos še mnogo tako lepih dni kot je bil tale.

Ben hvala za takojšen odgovor. Sem se pa v nedeljo raje napotil na Kofce. LP

Pozdravljeni. Jutri bi se podal na Dovško babo, pa me zanimajo kakšne so kaj razmere za hojo na tem delu. Ali še stalno rabim zimsko opremo, do kot se da pripeljati z vozilom. Hvala za odgovore in LP

15.3.2010 sem se ponovno podal na Pokljuko upajoč na lep sončen dan, kot je bil za vikend. Pričakalo me je oblačno, kar turobno vreme. Kar je bilo zadovoljivega je bila spokojna tišina, saj sem bil samo jaz, zasnežene gore in oblačno nebo, ki je vsake toliko prepustilo skozenj sončne žarke. Do Blejske koče pot dobra, o...d nje naprej na Lipansko sedlo zadovoljiva če nisi stopil izven gazi, tako pa tudi od sedla naprej. Na Okrogležu me je pričakal močan in mrzel severni veter, kateri mi je bril okoli nezaščitenih ušes. Spremljal me je vse do malo pod vrha Debele Peči, kjer sem se zaradi njega cca. 10 minut pod vrhom obrnil in se napotil nazaj proti Blejski koči. Pri koči sem popil čaj in se napotil še na Mrežce. Na tem delu ni pihalo skorajda nič, sonca pa je bilo šem manj kot na poti proti Debeli Peči. Kljub temu, da mi je mrzel veter preprečil priti na vrh ( res me je zeblo v ušesa ), je bil za menoj lep in aktiven dan, saj sem moral priti še do avtomobila, ki sem ga parkiral na Mrzlem Studencu.

Na tem delu včeraj ni bilo nikakršnih znakov, ki bi plazenje nakazovalo, prav tako ni bilo videti sledov starih plazov. Seveda pa previdnost ni nikoli odveč!!

Včeraj 8.2.2010 na Viševniku. Sneg se je skorajda celotno pot mlel pod nogami, tako da je bila hoja kar naporna. Če si šel z gazi, si bil v trenutku v snegu do pasu ali pa celo dalj. Malo pod vrhom sneg spihan, kar pa ga je ostalo pa gladek in ponekod poledenel, tako da so bile vsaj male dereze priporočljive. Na žalost sem jih pustil v avtu. Kljub vsemu pa je bil lep dan Branči

Po dolgem času je bil danes 3.1.2010 zopet moj dan (Nives je zaradi vročine ostala doma), saj sem se v lepem vremenu lahko napotil v hribe. Za cilj sem si izbral Porezen, kjer sem enkrat že bil, vendar se ga zaradi slabega vremena sploh ne spominjam. Avto sem pustil na parkirišču ob lokalni cesti v Davči, saj naprej na... gozdno pot zaradi snega nisem mogel, to pa mi je podaljšalo pot kar za nekaj časa. Kljub temu sem dobro napredoval. V lepem vremenu sem prišel do križišča, kjer pot zavije v smeri pastirske koče. Tej poti nisem sledil, (bila je zametena s snegom ) temveč nadaljeval proti Poreznu preko vrha Mederce in nato po grebenu naravnost na vrh oz. do spomenika. Na tem delu je bila potrebna pazljivost, saj so se pod snegom naredile ledene plošče zelo primerne za zdrs. Čeprav je bil klanec kar strm, sem zmogel tudi tega in v slabih 3 urah prispel na vrh. Na vrhu je pihal mrzel veter, katerega je omililo toplo sonce.Zaradi lepega vremena je bil jasen pogled na bližnje hribe, ter okoliške in oddaljene gore. Upam da bo letos še veliko takih dni.

Včeraj 31.10.2009 po dolgem času ponovno v hribih. Od tovorne žičnice sva se napotila proti Češki koči. Kljub temu, da je bilo suho, pa je po poti v gozdu potrebna pazljivost, saj listje prekriva pomrznjene korenine. Tudi stopnice, ki so poleti v veliko pomoč, so bile pomrznjene in zelo drseče. Od Češke koče sva se napotila proti Vratcem. Kamni na melišču so bili zaradi zmrzali zelo spolzki, pa tudi jeklenice so bile zelo mrzle in drseče. Kljub temu, da sva cel čas iskala sonček, pa le tega nisva ujela, saj je bil prisoten samo na vrhovih okoliških gora. Kljub temu, da sva sonček lahko samo gledala in ga nisva občutila je bilo zelo lepo Branči in Nives

Pozdravljeni. Tudi jaz moram čestitati vsem ki ste opravili tako veličastno delo. Hvala vam. Dokler bodo med nami še takšni, se ne rabimo bati za naše lepe gore. Še enkrat hvala in bravo!!!

16.8.2008 sva se s planine Podvežak napotila proti Korošici. Kljub temu, da je bilo že zjutraj obilo sonca in vroče je bila pot zelo lepa. Med potjo sva občudovala gore, ki so obdajale najino pot in ugotavljala njihova imena. Z obilo dobre volje sva prišla do Kocbekovega doma. Tu sva se preoblekla in pot nadaljevala naprej proti Ojstrici. Pot je bila zaradi sončne pripeke, obilo drobirja in veliko obiskovalcev kar naporna, kljub temu pa tudi lepa. Prvič je prav prišla tudi čelada, saj je nemalokdaj priletel kakšen kamen, ki so ga nehote sprožili obiskovalci ob vračanju z vrha. Tako na vrhu, kot tudi pri koči je bilo zelo veliko ljudi. Bil je lep dan. Nives in Branči

Razen tega, da ti ob spremljanju z višjih samo njim dostopnih položajev pošljejo kakšen kamen, še nisem doživel da bi kaj naklepali proti meni. Res pa je tudi to, da s svojim vedenjem nisem ogrožal njih.

5.8.2009 sva se od trdnjave Kluže napotila proti vrhu. Postanek in ogled trdnjave Fort Herman in po gozdu naprej. Te poti ni in ni hotelo biti konec. Na razgledišču lep pogled na sosednjo Jerebico. Ko pridemo iz gozda po visokih travah ponovno do skalnatih ostankov I. svetovne vojne. Tudi tukaj krajši počitek in ogled le - teh ter naprej proti vrhu. Na sedelcu oz. delu kjer je treba malo poplezat Nives počaka zaradi bolečin v nogah, tako da pot nadaljujem sam. Pa ne za dolgo, saj se je iznad vrha prikazal črn grozeč oblak. Ker naju je že enkrat v gorah presenetila nevihta in sem zaradi tega od takrat "velik ziheraš" sem se malo pod vrhom obrnil, se vrnil do Nives, tako da sva se skupaj vrnila proti Klužam. Iz oblaka ni bilo nič, tako da je bil moj strah in prekinitev vzpona malo pod vrhom popolnoma odveč. Pa nič zato, se bova vrnila pač drugič. Nives in Branči