ruševec - Zadnja sporočila
Začete teme:
Komentarji:
|
ruševec29. 09. 2020 07:43:06 |
Ali pa če bi se obrnili direktno na upravljavca lovišča, ki je v tem primeru TNP? No zdaj so bili najbrž že obveščeni.
|
|
ruševec19. 05. 2020 17:34:27 |
Je krokar, četudi je moker
|
|
ruševec19. 05. 2020 17:33:26 |
Tinky na slikah je nutrija in ne pižmovka
|
|
ruševec6. 05. 2016 22:27:05 |
Tale srna je pa videt kar na blizu. V kolikor je bila na manj kot 10-20 metrov in ni nikamor bežala, je bila žal najbrž v zadnjih urah ali dneh življenja.
|
|
ruševec16. 12. 2012 21:05:30 |
Martina ali je to (fotografije) obdelano v Photoshopu ali čem boljšem?
|
|
ruševec5. 11. 2012 18:52:15 |
Tinky popestritev teme je tale lisjak ali lisica. Super! Jusuf tvoj kozel ti je na tretji sliki lepo poziral in se da od 4. leta dalje prešteti letnice. Po večkratnem štetju sem bolj za 10 kot 9 let. Vsekakor starejši kozel. Karletto zgrešil si za 11 let. Kozorogi imajo življenjsko dobo tja do 15 let. Ker pa živijo v ostrih gorskih razmerah, lahko huda zima pobere precej takih starih osebkov. Zanimivo pa je, da gamsi dočakajo tudi 18-20 let. Predvsem koze.
|
|
ruševec4. 11. 2012 21:41:49 |
Pa še na ajdino trditev, da je v TNP gams varen... V TNP je režim izvajanja lova sledeč: V vseh loviščih lovskih družin: Log pod Mangrtom, Bovec, Soča, Čezsoča, Drežnica, Smast, Tolmin, Podbrdo, Stara Fužina, Bohinjska Bistrica ter LPN Prodi-Razor se lov na vso lovno divjad izvaja tako kot povsod drugod v Sloveniji. Gorenjska stran Julijcev ter del Trente pa spada v LPN Triglav s katerim upravlja TNP sam. V 3. varstveni coni se lov bolj ali manj izvaja povsem enako kot povsod: (Pokljuka, Mežaklja), kako je točno v 2. varstveni coni mi žal ni znano (vsekakor pa se v njej ne izvaja lova na zdrave osebke), v 1. varstveni coni pa se lov res ne izvaja. 1. in 2. varstvena cona sta zato tudi glavno žarišče bolezni gamsjih garij v Sloveniji.
|
|
ruševec4. 11. 2012 21:28:32 |
Peter 2 najprej te moram malce popraviti. Rogovje imajo jeleni (Cervidae). Rogovje je kostna tvorba, ki vsako leto odpade in zraste novo. Kozorogi, gamsi in mufloni (Bovidae) pa imajo roglje. Roglji so votle roževinaste tvorbe, ki vsako leto priraščajo in ne odpadajo. Zato se na rogljih da natančno določiti starost osebka. Kje končajo kozorogi? V območjih, kjer se izvaja lov na kozoroga: LPN Kozorog Kamnik, LD Bovec ter LD Log pod Mangrtom vsako leto odstrelijo nekaj osebkov. Prav tako pa vse poginule osebke evidentirajo kot izgubo. Torej poberejo roglje in lobanjo. V LPN Triglav oziroma v osrednjem območju TNP ali po novem v 1. varstveni coni se lov ne izvaja, nadzorniki TNP, ki so večinoma tudi lovski čuvaji pa vse poginule osebke tudi pobirajo. In še nekaj kar se vam bo zdelo čudno, 5. člen zakona o divjadi in lovstvu je jasen: Lov je iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter POBIRANJE DIVJADI ALI NJENIH DELOV ! Lov pa lahko izvaja izključno in samo upravljalec lovišča oziroma član le tega. Vsako pobiranje delov divjadi nelovcev je torej prekršek, za katerega vam pristojni inšpektor lahko izreče globo. Nadzorniki v TNP pa v praksi izrečejo opomin in odvzamejo del divjadi. Pa še čisto za konec. Naj bi pred 2-3 leti planinci iz smeri Kriških podov v širšem smislu do Aljaževega doma prinesli kozorogovo glavo. Prevzel jo je nadzornik TNP.
|
|
ruševec4. 11. 2012 16:18:35 |
Ajda kar dobro poznaš gorske živali. Pri kozorogih je razlika med spoloma očitna. Že pri 2 letnih živalih je močna razlika v debelini rogljev, kasneje pa seveda tudi v dolžini. Koza ima 20-30 cm, kozel lahko prek 1 m. Pri gamsih ni take očitne razlike ne v obsegu ne v višini rogljev. V večini primerov 70-80% osebkov se da ločiti po ukrivljenosti rogljev. Kozli bolj klukaste, koze manj ukrivljene. So pa tudi osebki, kjer se samo po ukrivljenosti rogljev dejansko ne da določiti spola, ker so nekje umes. Takrat je potrebno pogledati še debelino rogljev, ki je pri kozlih praviloma večja ter višino rogljev, ki je pri kozah zaradi tankih rogljev na videz višja. Naslednji znak je celotna telesna postava. Kozli so v povprečju vsaj za 5 kg težji od koz. Še najbolj zanesljiv znak pa je socialno stanje osebka. Če je gams v tropu skupaj z mladiči in je odrasel, je skoraj sigurno koza. Koze tvorijo namreč trope z mladiči, enoletnimi in dvoletnimi gamsi. Kadar pa naletimo na enega samega gamsa in daleč okoli nobenega, je zelo verjetno da je kozel, saj so odrasli kozli samotarji. V zimski dlaki samce izdaja še "gamsport ali gamsov čop" izrazita visoka dlaka po hrbtu in ledvenem delu vse do repa. Še najbolj težavni osebki za določitev spola so 1 in 2 letni gamsi, ki so pogosto še v tropu skupaj s kozami.
|
|
ruševec2. 11. 2012 22:54:47 |
Pa da ne zapostavimo še ženskega spola. Kozorogove koze po starosti.
|
|
ruševec2. 11. 2012 22:31:56 |
Čebelica oba sta blizu 10 let in res ekstremno lepa kozla. Take malokrat srečamo. Ajda kozel na tvojih fotografijah je od onih dveh mlajši. To se vidi po obrazu, kjer ni nobene pretirane sivine, ni izrazitih sivih lis pod očmi. Pa tudi po rogljih sem nekako preštel 8 let. Pa še uradna kategorizacija kozorogov po starosti...Kozorog kozel naj bi bil srednje star in na višku moči med 5 in 9 letom. Po dopolnjenem 10 letu starosti pa se lahko reče, da je že star. Prilagam fotografije po starosti.
|
|
ruševec2. 11. 2012 12:51:31 |
Čebelca tale na tvojih slikah je pa res že ata. Tako na oko in na hitro jih ima blizu 10 let. Res lep kozel. Sicer pa večinoma vsi lepite samo fotografije kozorogov, seveda ko pa se njim da približati na vsega 10m ali še manj. Fotografij gamsov je bolj malo, ker so normalno kot vsi parklarji plašni. Še najlažje se da gamse fotografirati tam, kjer so se že vseeno nekoliko privadili planinske poti. Pa seveda so mlajši osebki veliko bolj radovedni in neizkušeni, kot pa stare koze vodnice, ki hitro poženejo ves trop v beg. Ni gamsov veliko le v Julijcih, tudi nad Kamniško bistrico se najdejo predeli, kjer so redno, pa Košuta, Begunjščica in vse do Stola v Karavankah. Največ gamsov na eni turi pa sem videl v Krnici po poti na Špik prek Lipnice. Dva tropa, v vsakem cca 20 osebkov. Kozorogi pa poseljujejo območja, kjer so bili ponovno naseljeni pred približno 100 leti. Ena kolonija je v Kamniško Savinjskih Alpah. Ti se najraje zadržujejo med Grintovcem in Brano (Veliki in Mali podi, Skuta, Rinke, Turska gora in Brana). Druga kolonija je posledica naselitve v lovišče LD Bovec in poseljuje Bavščico in vrhove Loške stene. Tretja in največja kolonija kozorogov pa je na področju Kriških podov v širšem smislu. Najljubše so jim južne sončne lege: Stenar, Sovatna, Bovški Gamsovec, Pihovec. Se je pa ta kolonija prostorsko razširila tudi v Triglavsko skupino. Tako da jih srečujejo tako na Tominškovi, čez Plemenice, v okolici Staničeve koče in celo do Hribaric in Prehodavcev. Za razliko od gamsa, se kozorog preko leta nikdar ne spusti pod gozdno mejo, večinoma v poletju niti pod 2000m. Medtem ko gamsa srečamo v gozdnih grapah in pečinah na 600m. Najbolj pa gamsom ustreza pas od gozdne do drevesne meje 1400-1900m.
|
|
ruševec22. 08. 2012 00:03:52 |
Zippo kar se jagrskega lobija tiče le tole. Kdo je bil prej, lovec na gamse ali turist? Kdo se je v zadnjih sto letih umikal komu po slovenskih gorah ko je bila nadelana pisana množica planinskih poti? Planinski lobi je pregnal gamse in lovce iz marsikaterega kotička. Primer so magistralne poti na Triglav. Glede lepih denarjev pa....Dokler jaga ni privatna, je ta denar v blagajni društva. Društvo za svoj obstoj in funkcioniranje potrebuje sredstva. Tudi PDji ne podarjajo hrane in pijače po kočah.
|
|
ruševec11. 08. 2012 20:20:41 |
Zabavno ko na sliki vidiš tudi sebe. Namreč sedim tam naslonjen na Cojzovo kočo. Naša smer je bila proti Kalški gori. Po poti proti Suhadolniku pa nas je kar pošteno napralo.
|
|
ruševec30. 07. 2012 22:48:26 |
Pozdravljeni. Kar nekaj časa se mi že mota po glavi ideja o celodnevni turi po najvišjih vrhovih Spodnjih Bohinjskih gora. V turo bi rad povezal: Planina Razor, Vrh nad Škrbino, Tolminski kuk in Tolminski Migovec. Zanima me, kakšno zaporedje in smer priporočate, koliko so približne časovnice te ture z zmernim tempom (za odtenek hitreje kot piše v vodnikih in kartah. Privlačna se mi zdi varianta Tolminske Ravne-Migovec-Kuk-Vrh nad Škrbino-planina Razor. Pri tem me skrbi, da zaidem na neoznačeni stezi iz Kala do Migovca. Obratna smer pa me malce skrbi sestop po plezalnem delu. Glede na to, da pišete o slabih cestah do izhodišča pa sem tudi malce zmeden ali je bolje štartat iz Tolminskih raven ali iz Planine Kuk. Hvala za mnenja in informacije.
|