jojoj - Zadnja sporočila

Dolžan sem odgovor zlatici in apoloniji a komaj sem prebral njuna komentarja je okence izginilo, pa naj tu podam odgovor:

Na kratko. Velja to kar je zapisano v Mali flori Slovenije. Ko bodo vse spremembe overjene in tudi potrjene na vseh inštancah vključno z DNK analizami, tako v botaničnem evroobmočju kot v Sloveniji sami, bo to vidno tudi v novi Mali flori Slovenije.
Torej za Slovenijo so uradna slovenska poimenovanja in latinski taksoni tista, ki so zabeležena v trenutno zadnji izdaji Male flore Slovenije.
Torej slovenski trenutni uradni nazivi so "še po starem": alpski šetrajnik Acinos alpinus.
Mogoče sem pri svoji razlagi šel predaleč z namenom povedati, da tudi v botaniki ni nič zapečateno za vedno, da se stvari z novimi dognanji spreminjajo. Oprostite moji nerodnosti. Informacije pa, ki sem jih podal so točne.
Ja apolonija saj po trenutni situaciji sta tudi tako razvrščena v Mali flori v dva različna rodova. (dokler ne bodo DNK analize dokončno tega ovrgle ali pa ne).
Upam, da sem bil tokrat bolj jasen.
Pa naj dodam še to, da je pri poimenovanju vrst čedalje bolj potrebno vedeti tudi stare sinonime, da se človek v čedalje večji poplavi nazivov ne izgubi.

Vodna meta - Mentha aquatica
Še o vodni meti rečem dve tri, pa bo stara sitna tečka dala mir in prepustila prostor drugim temam.
To je druga rastlina ob katero sem se spotaknil ob vstopu v portal »hribi« zato naj navedem nekaj argumentov, da tista rastlina pri kareri sem že podal pripombo ni vodna meta ampak nekaj drugega.

Kratek opis: vodna meta - Mentha aquatica (L.)
Venec je zunaj gosto kratkodlakav.
Socvetje je ovršno, več ali manj enotno, sestavljeno iz močno zbližanih navideznih vretenc, katerih podporni listi so enako dolgi ali krajši od socvetij – komaj opazni (in mnogo manjši od stebelnih listov), ter je glavičasto (na vrhu kroglasto) manj kot 2x tako dolgo kot je široko. Pojavljata se sicer lahko tudi 1-2 socvetji iz navideznih vretenc, pod glavnim socvetjem v zalistjih zgornjih listov.
Stebelni listi so vedno razločno pecljati s 15-25 mm dolgim pecljem lahko kratko dlakavi po obeh straneh ali zgoraj skoraj goli.
Je rastlina visoka 15-50 cm s pritlikami, ki so v vodi olistnate in uspeva le na mokrih rastiščih, pogosto zamočvirjenih ali občasno poplavljenih. (ne samo vlažnih)

Mete iz skupine M. x piperita agg. (agregat – skupina) naprimer imajo socvetja, ki so 2-4 x tako dolga kot so široka. Venec je zunaj gol ali pičlo dlakav. Listi so lahko goli ali močno dlakavi, pecljati s pecljem krajšim od 15 mm.

Mete iz skupine M. spicata agg. pa imajo ovršna socvetja, ki so več kot 4x tako dolga kot so široka in so lahko enovita ali večkrat prekinjena, listi so večinoma sedeči le spodnji lahko kratkopecljati.

Glede na meti s podolgastima stožčastima socvetjema, pri katerih sem se že oglasil, naj povem, da so mete kot celota kar zahteven rod za določanje, še posebej pa skupina M. spicata agg. s podolgastimi, koničastimi socvetji. Zaradi velike variabilnosti znotraj samih vrst in zaradi številnih medsebojnih križancev, ki so ali pa niso plodni in se razmnožujejo lahko vegetativno.
Za ilustracijo naj napišem da sem sodijo npr.: M. Spicata; M.longifolia, M. x rotundifolia, M. x villosa, M. suaveolens, M. microphylla ( »x« v nazivu pomeni da je križanec), pa še se bi kaj našlo.

Naslednja skupina met pa so mete s socvetji, ki so prekinjena – sestavljena iz navideznih vretenc v zalistjih stebelnih listov (podpornih listov socvetja) na kolencih od katerih je sorazmerno lahko prepoznavna le polaj (ali polajeva meta) M. pulegium, ki ima podporne listje socvetja približno enako velike ali le malo daljše kot je socvetje. Ostale mete iz te skupine vključno z njivsko meto M.arvensis, pa imajo podporne liste socvetij mnogo dalše od socvetij. Nekoliko izstopa le M. arvensis, ki je normalno plodna z razvitimi prašniki in pri kateri je zvonasta čaša komaj vidno ožiljena, ostale pa imajo zakrnele prašnike in čaše ki imajo močno izstopajoče žile.

Ponovil bom isto prošnjo kot pri Scopolijevem grintu. Tudi tu bi bilo lepo, če moderator ali avtor spremeni naziv pri objavljenih fotografijah iz Mentha aquatica v Mentha spicata agg.
Vse z namenom, da se ne širijo napačne navedbe in ustvarjajo zmedo med ljubitelji narave.

jojoj

Hvala Tadej
Hvala zlatica
Z leti se naučiš, kaj je potrebno pri rastlinah slikati, da lahko določiš vrsto. To je vse. S svojim oglašanjem sem samo želel drugim, ki imajo fotoaparat šele malo časa v rokah in še nimajo toliko izkušenj kako fotografirati rastline, prikazati, da je za floristično fotografijo nujno ujeti pomembne detajle, ki povedo o rastlini veliko. Skratka omogočijo določitev vrste. Učimo pa se le z izkušnjami. Nek pregovor pravi, da se pametni učijo na napakah drugih, manj pametni pa na svojih napakah.
Vsekakor drugače fotografiramo, če želimo umetniško fotografijo, ali dokumentarno fotografijo ali ... Vsak namen terja svoj pristop. V enem od komentarjev je komentator dejal, da se je potrebno skloniti na kolena. Popravil ga bom v toliko: Včasih se je potrebno tudi vleči na trebih, da kaj rata.