Julijec - Zadnja sporočila

Slikano izpod Visoke Ponce

Včeraj opravljen vzpon na Prestreljenik in Visoki Kanin. Pot ob postaje B do smučišča v Krnici navdušuje z dišečimi travniki, ki razvajajo nosnice. Po Prestreljeniku nadaljevanje poti prek ferate, ki je v slabem stanju, veliko klinov je odtrganih. Prečenje po označeni poti do vzpona na Kanin gre preko nekaj snežišč, brez posebnosti.

Če je bilo prej samotno, je na Kaninu srečati precej tujcev, ki so prišli po ferati od koče Gilberti. Italijanska žičnica namreč obratuje za razliko od naše. Sestop po krušljivi poti na jug, v pomoč so nam nekaj varoval, zbledele markacije in možici. Pot čez Zadnji dol do Gozdca je lahko sledljiva.

Po mojem mnenju gre za turo, ki v enem dnevu vsaj približno zajame veličastvo Kanina.

Sva šla direkt s Šplevte in je res pravi gorniški pristop.

Hehe Ločanka, enako, nekaj minut zatem so pa vrh zaprli oblaki.

Brat je sestopil po smeri vzpona, ker je poskušal najti telefon, sam sem izbral varnejšo pot prek Pogačnika.

Danes vzpon na Razor iz Krnice. Pot čez Kriško steno je brez snega, na vzhodnem delu Razorja, kjer poteka pristop, pa je dovolj mehak za ustvarjanje stopničk. Nekaj snega je še od sedla Planja do doma, vendar se ga da obiti. Opoldne kar hitra pooblačitev z močnim vetrom, ki se je popoldne umiril.

Če bo kdo hodil tu in našel kakšen telefon, prosim za sporočilo. Brat ga je namreč izgubil nekje pod Razorjem proti Indijancu.

Da

Včeraj na to samotno, razgledno in divjo goro iz Soče. Sama pot je lepo sledljiva, kljub visoki travi in grmičevju. Zaradi plazilcev in mokrote dolge hlače niso odveč. Pred vhodom v žleb in pod vrhom je nekaj snežišč, ki jih je lahko prehoditi ali obiti.
V celotni turi sva srečala le enega pohodnika, pa še ta je bil tujec iz enega od kampov ob Soči. Kampi so sicer kar zapolnjeni, predvsem s tujimi turisti.
Razgledi so izjemni, prav tako sama dolina Soče. In ravno osvežitev v Soči pod gostilno je bila pika na i dolgi in čudoviti turi.

Včeraj na tej lepi gori iz Lepene. Na začetku je bilo kar pestro pri iskanju poti, nato pa kar strm vzpon ob Šumniku čim višje skozi gozd. Ko sva iskala čimboljši prehod, sva prišla na greben Krnčice na koti 1700. Potem je bila tura lažja, po ali ob grebenu, ki pa jo popestrila megla in nato še dež pri spustu do sedla Čez Potoče in nato do Krnskega jezera, zato je bilo potrebno veliko previdnosti, orientacije in iskanja prehodov v razbitem svetu. Kar zahtevna in tehnična tura, vendar nekaj novega in tudi tokrat so ti konci okrog Krna navdušili.

Za dobro jutro obisk Pihavca. Pot z Luknje je dobro opisana, je pa od kamina več možnih variant, vse so pa kar strme. Za nadaljevanje na Bovški Gamsovec mislim da je obvezen spust vse do Miheličeve plošče, nato pa takoj ob steni čez melišče do markirane poti in se ne "izgubi" preveč višinske. Vsekakor so trenutni dnevi zelo lepi za visokogorje, dolgi, dovolj topli in ne premrzli. Obiskovalcev v Vratih je še ogromno.

Pot od Zjabcev do Velikih vrat je dobro sledljiva. Sicer je mestoma poraščena in nekaj dreves je v napoto, vendar nič posebnega, markacije so pa lepo vidne. Od Vrat na Čelo gre pot mimo mnogih možicev, naprej pa po grebenu do Travnika in Plaskega Vogla prava uživancija, pri spustih s Čela in Vršaca sicer kar zahtevna.

Nama s kolegom pa je uspela krožna pot čez Lužnico in tudi uživala sva v popoldanskih razgledih. Dolina Lužnica je lepo prehodna čez tistih nekaj snežišč.

Včeraj na Veliki Ozebnik čez Jalovški ozebnik. Kakšnih 30 metrov pod vrhom smo obrnili, saj je bila res močna odjuga in nismo želeli tvegati plazu. Sicer pa čudovit dan, že skoraj pretopel za zimo. Jalovški ozebnik je lepo prehoden, proti vrhu je krajši del leden in je treba biti previden. Obisk predvsem turnih smučarjev, pohodnikov le do Tamarja. Pa lepo preživeto zaprtje regij vsem!

V soboto na Križu. Gor čez Sovatno, dol mimo IV-ke. Pot je brez zimske opreme neizvedljiva, že v gozdu je poledenelo. Opozoril bi tudi na zasnežene luknje od Križa do bivaka, predvsem tiste manjše, a dovolj nevarne.

Včeraj, 15. 6. obisk grebena od Nad Šitom glave do Roba Velike Dnine. Med NŠG in Malo Mojstrovko so snežišča bolj za okras kot v napoto, od MM do VM pa je slika obratna, saj je treba spodnje snežišče preiti, kar v zmehčanem snegu ni problem, mimo zgornjega pa je treba najti drug prehod. Naprej pot brez posebnosti, preprost gorniški užitek. Sestop ob škrbini med Travnikom in ZM po melišču do poti, ki je označena z zbledelimi markacijami in možici, do priključka južne poti na MM in nato do Vršiča.

Razmere na vrh čez Šentanski plaz je že dobro opisal predhodnik. Včeraj veliko obiska na Ljubelju, a samih pohodnikov bolj malo, sploh med vzponom na vrh Begunjščice nismo nikogar srečali. Pot po smučišču je lahka, saj je utrjeno, čez plaz pa se deloma udira tudi do kolen, večinoma pa samo v višini čevljev.

Kakorkoli, na vrhu je bilo vrhunsko, vredno vsakega 'težkega' koraka.

Cesta na Blato zasnežena, mestoma poledenela, če se kdo odpravlja v tiste konce