taja3 - Zadnja sporočila

Med Vršičem Lopatnikom in Krničico snega ni, naprej nisem šla, vendar glede na vroče vreme, dvomim da je na tej višini še sneg.

Danes sem šla s planine Jezerce na Košutno in Kompotelo, za vrh Korena pa mi je zmanjkalo časa.
Do planine Košutna, je pot brez posebnosti, kopna, skalni skok malo pred planino je odlično zavarovan - nova jeklenica.
Sneg se je začel malo više od planine, sledila sem stopinjam vse do vrha Košutne. Naprej proti Kompoteli sem morala malo gazit do poti, ki gre s planine Koren na Kompotelo. Ta gaz je dobro shojena, kljub temu pa pridejo prav gamaše in pohodne palice s krpljicami. Dereze pa niso bile potrebne.

Če mislite na cesto, ki se v Podvolovleku odcepi za Bifejem pri Gamsu in gre mimo kmetije Planinšek, potem naj povem, da je bila včeraj prevozna brez ovir. Res je na začetku ceste znak za delo na cesti in prepovedano za ves promet - ampak nikjer ni bilo nobenega gradbišča. So pa prvi kilometri ceste sveže asfaltirani, tako da je možno, da so že gotovi.

Danes sem šla po poti od Doma v Iškem Vintgarju do sotočja Zale in Iške, vračala pa sem se po strugi Iške.
Že na začetku sem srečala precej pohodnikov, ki so mi povedali, da so se morali obrniti, saj je pot zaradi podrtega drevja neprehodna. Nisem verjela in sem vseeno šla pogledat. Že kmalu potem, ko sem prebrodila Iško in se pot pošteno vzpne, sem na vrhu naletela na množico podrtega drevja. Ne gre le za nekaj dreves, ampak je po moji oceni podrtih vsaj 50 dreves. Z veliko muko sem se sicer prebila čez to goščavo in ni mi žal, saj me je v nadaljevanju čakal čudovit izlet.
Drugače je pot v dobrem stanju, jeklenice so skoraj nove, zato upam, da bodo markacisti PD Krim drevesa kmalu odstranili. Do takrat pa bi bilo zelo dobrodošlo kakšno obvestilo, da je pot zaradi podrtega drevja neprehodna.

Hvala, se jih že veselim.

Mene pa zanima, če so štruklji v planšariji še vedno tako odlični, kot pred leti?

Iz Višnje gore po Poti dveh slapov čez Kucelj in Gradišče
Po včerajšnji deževni soboti je bil današnji izlet prečudovit. Pom egleni in še vedno deževni Ljubljani me je v Višnji gori pozdravilo sončno jutro. Zaparkirala sem pri cerkvi in več ali manj sledila opisu za pot, ki sem ga našla na teh spletnih straneh, kot eno izmed možnih poti na Kucelj. Nekaj časa sem sledila zelo opaznim oznakam - rumenim puščicam, za katere sem mislila, da označujejo Pot dveh slapov in šele v vasi Blečji vrh ugotovila svojo zmoto. Te puščice namreč označujejo slovenski del Jakobove poti. Seveda se nisem sprijaznila s tem, da bi zamudila 1. slap, zato sem se vrnila, našla 1. slap, oziroma kar množico slapov, saj se je kar po vsem gozdu pretakalo veliko vode. Še bolj vodnat pa je bil drugi slap (Kosca), deževje v preteklih dneh in toplo vreme, ki je stalilo ves sneg, je res poskrbelo za veličasten prizor. Pot čet Kucelj in Gradišče je brez posebnosti, snega ni več, nekaj ga je bilo le v dolini ob potoku.

Danes na Kompoteli s planine Jezerce na Krvavcu. Čudovit dan, snega sprva ni bilo veliko, morda 10 cm, proti vrhu malo več, predvsem v zametih tudi do 1 m. Pot je bila shojena do zadnjega razcepa. Sneg je suh - pršič, dereze niso potrebne, koristno pa je imeti gamaše in seveda palice. Nazaj po isti poti. Prečudovit dan.

Danes sem bila na Ojstrici od Planine Podvežak. Gor sem šla čez Malo Ojstrico, vračala pa sem se mimo Korošice, Planine Vodotočnik in čez Desko na Planino Podvežak. Čudoviti razgledi in polno cvetja. Na poteh ni posebnosti, pač pa je vpisna knjižica na vrhu Ojstrice popolnoma polna, zadnji vpisi so iz sredine junija. Cesta od konca asfalta pa do odcepa proti Planini Podvežak je v precej slabem stanju. So pa ob cesti kupi peska, kar kaže, da jo bodo kmalu popravili.

Včeraj sem šla na Kepo z Erjavčevega rovta. Me je skrbelo, kakšna bo cesta, glede na komentar Ljubice Š. o tem, da je treba imeti terenec. Pa ni bil potreben, saj je cesta v zelo dobrem stanju. Na nekaj mestih jo je voda res malo razrila, vendar nikjer ni bilo nevarnosti, da bi nasedla. Tudi varovala na poti so v odličnem stanju. Pri prečenju krušljivih pobočij pa je potrebna velika previdnost in tudi čelada ni odveč.

Hvala vama Viharnik in Ločanka, da sta mi s svojimi navdušenja polnimi opisi samotnih poti, omogočila spoznati tudi to plat Polhograjcev. Ni mi sicer uspelo najti začetka grebenske poti na V. Babnik, ki jo opisuje Viharnik, sem pa vztrajala in se prebijala preko podrtega drevja in po brezpotju naposled le dosegla grebensko potko. Tu je res čudovito, bori, cvetoče resje, pogledi na zasnežene KS Alpe in seveda, popolna samota. Izlet sem podaljšala še prek Gontarske planine na Osolnik in nazaj skoraj do Govejka. Skoraj zato, ker se je od koče že na daleč razlegala glasna glasba (pač sobota), ki pa si je za konec tega izleta nisem želela. Zato sem ubrala bližnjico na markirano pot, ki gre do Legastje. Čudovit izlet na topel pomladni dan mi bo prav goto ostal v spominu še dolgo. Se še vrnem.

V petek sem bila na Nanosu, krasen dan z malo burjice. Šla iz Razdrtega po strmi gor in po položni dol, na obeh poteh je še nekaj snega, ki pa bo kmalu skopnel. Koča je bila odprta, oskrbnica je rekla, da je odprta od petka do nedelje vse do maja. Tudi neočiščen sneg pred kočo ne pomeni, da je koča čez zimo zaprta, burja pač naredi svoje.