Victorinox - Zadnja sporočila

Pozdravljeni!

Zanima me, ali ima kdo kakšen okviren logičen seznam zaporedja vrhov, ki bi jih bilo smiselno osvojiti do vzpona na:

a) Grossglockner,
b) Mont Blanc,

tako iz tehničnega, kondicijskega kot tudi aklimatizacijskega vidika. Moje stanje trenutno je tako, da bi na Triglav iz Aljaževega doma porabil recimo 3,5h (sicer je še nekaj rezerve), tehnično pa je to tudi nekako največ do sedaj.

Poleg tega me zanima še glede vodičev in pa, kakšnih tečajev bi se bilo smiselno udeležiti pred tem, glede na to, da po snegu in ledenikih še nisem hodil. Za Mont Blanc sem recimo slišal, da obstajajo nekajdnevni ledeniški tečaji, v okviru katerih te peljejo še na vrh.

Pozdravljeni, zanima me kako je z resničnostjo podatka 5:30h na poti Seichenbrunn - Petzeck, ki je označena na forumu oziroma primerljivost s tablami v naših gorah, saj se moram odločiti, ali naj pogledam, če so prenočišča v koči še na voljo nekje v avgustu/septembru ali naj računamo na enodnevno turo. Nekdo je v komentarjih namreč napisal, da pot vzame 5h nekomu v dobri kondiciji. Meni kot daleč najpočasnejšemu članu ekipe (edini, ki v celem letu naredi mogoče le 10 cardio aktivnosti) pri nas sicer poti označene s 5:30 gor grede vzamejo recimo 2:30-3h, dol seveda primerno manj, tukaj bi pa se rad prepričal, da mi to ne bi pomenilo dejansko 5+ ur.

Kopiram še sem isti komentar. Je ta pot uradno sploh še odprta? 24. avgusta sem na Križ prišel po poti čez Bovška vratica in nameraval po tej poti (čez Dovška vrata) naprej na Stenar preko Stenarskih vratc. Najprej je pod vrhom izruvan klin od jeklenice (sicer to ne povzroča problema tudi pri sestopu), potem pa malo naprej izgleda, kot da se je zgodil podor. Isto idejo za pot je imel še en planinec, s katerim sva nato kar nekaj časa premišljevala, ali je spust varen in gledala teren, saj je pot delovala zasuta. Nato je prišel še nek tuji planinec (ki je skalo zgoraj pod vrhom prečil kar po podoru in prožil velike kamne - če se midva ne bi obotavljala, bi to vse letelo v naju). Skupaj smo nato uspeli priti do Stenarskih vratc, ampak ne ravno po označeni poti, ker je delovala preveč nevarna za spust.