asdf - Zadnja sporočila

Hvala.

Kje se pa ta pot odcepi in v katero smer? Glede na slike in glede na to, da je bil zraven pes, sklepam, da ne gre za pot, ki jo Trobec imenuje "Modrasova".

Seveda se lahko imenuje PZS. Protiplaninska Zveza Slovenije.

Zavedam se, da je markirana tista na desni in sem prepričan, da je tudi vam jasno, da se tega zavedam. V znak spoštovanja do ostalih uporabnikov foruma je zaželjeno in tudi prav, da jim ne pametujete.

Danes sem šel na Nanos po Mladinski poti (vsaj približno). Potka kar precej izginja, tako da sem precejšen del hodil izven poti. Ne vem, če na teh delih dejansko ni več poti ali je samo nisem uspel najti. Sem pa sigurno šel skozi pravo grapo, ker so bili v njej ostanki jeklenic (večinoma bolj slabo pritrjeni). Na slikah je potek moje poti (rahlo popravljena GPS sled).

V gore varno z maPZS, ki ti občasno brez razloga neha izrisovati poti.

Daaam: V primeru Vrat in Vršiča lokalni šerifi ne bi mogli tega izvesti brez podpore države.

Tako recimo o tem javno govori človek, ki ga na podcastu predstavijo kot strokovnega sodelavca PZS in ki pri tem nosi majico z logotipom PZS:

https://youtu.be/gTqSEDUgCmQ?t=1106

Županja: Želimo si 30 sedežne avtobuse. Kot sem povedala, so to načrti. Če ne bomo dobili
avtobusa in šoferja, ne bo prevozov. Težave s prevozi so velike tudi na državni ravni.

Se pravi uvedejo izjemno visoko cestnino z utemelitvijo, da bodo kot alternativo ponudili brezplačni trajnostni prevoz, potem pa se lahko odločijo, da pač "ne dobijo avtobusa in šoferja" in ni tega prevoza.

Včeraj sem šel na Viševnik in MDV (vzhodni vrh), potem pa po isti poti nazaj. Na večini poti je sneg, nekaj suhih delov je samo tik pod vrhom Viševnika.

Do Viševnika je pot dobro uhojena. Pred mano je precej časa hodil eden brez derezic ali derez in ni izgledalo, da bi mu drselo (je pa imel palice). Večina jih je imela derezice.

Od Viševnika do Srenjskega prevala je pot precej slabše uhojena, so samo stopinje nekaj ljudi. Na prisojnem delu je sneg kompakten (zgornja plast je bila sicer ojužena, ker sem hodil okrog poldneva na sončen dan), na senčni pa precej bolj rahel. Od Srenjskega prevala do začetka vzpona na MDV so bile samo sledi živali. Tudi tu je bil sneg rahel.

Na poti na MDV so bile dobro uhojene stopinje. Zgornja plast snega je bila ojužena, spodaj pa je bil sneg trši. Tudi spodnja plast je samo za silo držala mojo težo, ponekod se je tudi udirala. Bolj zgodaj bi bila zgornja plast pomrznjena in bi bilo verjetno lažje.

S Kompotele v nedeljo.

Jaz sem bil avgusta in tudi nisem opazil nobene klopce na Koglu. Tista nad Gamsovim Skretom je bila pa v slabem stanju.

Danes sem šel z Rudnega polja na Viševnik in naprej na Mali Draški vrh.

Na večini poti je bil sneg. Še največ ga je bilo pri vzponu od razpotja do sedelca, kjer ga je bilo kakšnih 20 cm. Sneg je bil povsod shojen in zaradi tega marsikje trd in ponekod tudi poledenel. To pri vzponu ne povzroča problemov, za sestop so pa nekatera mesta kar zoprna.

Na spodnjem delu sestopa proti Srenjskemu prevalu (ki poteka po vzhodni strani grebena) je bilo snega malo več, do kakšnih 30 cm. Tudi tu je bila pot uhojena, ampak manj kot na Viševnik. Na delih z več snega je bila samo gaz.

Sneg je bil tudi na večini poti od Srenjskega prevala do Malega Draškega vrha (ampak ga ni bilo veliko), čeprav je bilo sicer pobočje večinoma kopno. Tudi tu je bila pot bolj ali manj uhojena. Sneg je bil dokaj mehek. Gor sem šel brez derez, za pot dol pa sem jih obul. Bi rekel, da so kar olajšale sestop, čeprav bi šlo tudi brez.

Parkirišče je bilo večinoma prazno. Na poti do Viševnika sem srečal kakšnih 15 ljudi, na vrhu pa jih je bilo manj kot 10. Za Viševnik precej malo. Na vzponu na Mali Draški vrh sem srečal eno skupino turistov brez čelad, ki jih je presenetilo, ko je po grapi padel en kamen in so se odločili za predčasen sestop. Ko sem prišel na vzhodni vrh, sta bila tam dva Hrvata, kasneje pa sem bil sam.

Včeraj sem se odpravil z Jezerskega po Slovenski poti proti Ledinskemu vrhu. Cesta v Ravensko Kočno je bila zaprta zaradi zimskih razmer (in res je bila zelo ledena), tako da sem parkiral pri zapornici in šel naprej peš.

Do začetka zavarovanega dela je bilo kakšnih 10 cm mehkega snega. Na spodnjem delu zavarovanega dela je bilo nekaj zaplat trdega snega, ki pa niso delale problemov (ali se jim je dalo izogniti, ali pa so bila zraven varovala). Več snega je bilo v grapi na zgornjem delu in pri prečenju pred njo. Sneg v grapi je bil dovolj trd, da je nosil mojo precejšnjo težo, se je pa dalo vanj vseeno brcati stopinje.

Nad zavarovanim delom je bilo spet kakšnih 10 cm snega, potem pa postopno vedno več. Pri koči ga je bilo kakšnih 20 cm, kasneje še malo več. Bilo je tudi precej zametov, ponekod se je udiralo do pol metra. Na vrhu je bila skorja, ki se je skoraj povsod predirala, spodaj pa pršič. Sneg je ponekod otežil iskanje poti.

Ker sta mi hoja po cesti in gaženje vzela precej več časa (in tudi energije), kot sem pričakoval, sem se pri objektu markacistov obrnil. Dol sem šel po Lovski poti. Na njej je že bila dobro uhojena gaz, kar je precej olajšalo hojo.

Od postaje tovorne žičnice naprej nisem srečal nikogar. Pri hoji navzgor so bile večinoma tudi sledi samo od rogatih planincev.

Zimske gume ne bodo dovolj. Ko nastopi 15. november, postane cesta v Vrata popolnoma neprevozna. Razen, če imaš parcelo tam, potem ni problema.