matic4 - Zadnja sporočila

V Berchtesgadnu zavijem na Rossfeld-panoramsko cesto. Malo po plačilu cestnine pridem do kraja Ofnerboden, kjer parkiram. Po asfaltni cesti nadaljujem peš slabih 15 min do koče Enzianhutte (zaprto). Tam zavijem desno na makadamsko cesto in po njej skozi gozd do sedla Eckersattel. Tam sta dve možnosti pristopa do koče Purtschellerhaus: nemška in Salzburška. Prva je eno samo leseno stopnišče, ne priporočam. Od avta do koče je uro in pol. Prespim v koči in zjutraj nadaljujem proti vrhu. Sprva po travah do stene, tam pa desno ob stenah in potem v lažjem plezanju proti stranskemu grebenu, malo sestopim, se odločim za kamin in po njem na glavni greben. Lahko bi šel tudi po Salzburši poti desno, mislim ,da ni kaj dosti lažje.Do sem ne preveč zahtevno in prijetno plezanje. Grebenski del do vrha se kar vleče, vmes še nekaj lažjega plezanja. Na vrhu krasen razgled. Sestopim v smeri vzpona nato pa zavijem levo po skrotju v ključih do prepadnih sten. Tam se začne zavarovana pot proti Kehlsteinu. Veliko je navpičnih spustov in vzponov, sestopov po zagruščenem terenu, celo dva preduha in proti koncu prijeten sprehod med balvani. Ta del je za stopnjo bolj zahteven kot pristop na vrh iz koče Purtschellerhaus. Zahtevnega dela je cca. za eno uro. Od koče do Kehlstein je s počitkom na vrhu 6 ur. Od Kehlsteinhaus sestopim po asfaltirani poti proti postajališču za avtobuse, tam pa spet po asfaltirani cesti (zaprto za promet) proti Ofnerbodnu. Pot je zelo razgledna, poteka med macesni in je polna serpentin. Ko se strmina unese, cesta preide v makadam, macesne zamenjajo mogočne smreke. V prijetnem sprehodu pridem do avta. Od Kehlsteinhaus je do Ofnerbodna uro in pol do dve uri.

Na goro sem se podal po običajni poti, to je od koče Arthurhaus. Sprva je pot bolj sprehod, višje pa že malo bolj zahtevna. Opisal bi jo kot delno zahtevno. Pot je razgledna in zelo raznolika, od pašnikov, melišč, travnatih pobočij in višje skalne pokrajine.Pot je dobro obiskana in označena. Višje pot označujejo drogovi (poleg markacij), to je zelo koristno v času megle. Začel sem malo čez dvanajst in v kočo Matrashaus na vrhu prišel kot zadnji malo pred šesto. Ker naročila za večerjo zaključujejo ob petih, je bila večerja bolj skromna (juhca). Vrh je znan po lepih razgledah in doživetjih sončnega zahoda in vzhoda. Ni me razočaral. Pot je sicer kar dolga vendar je posebno doživetje (v obe smeri).

Danes iz Bele. Pred počivalom nekaj podrtih dreves, z malo iznajdljivosti se jih da obiti. Od Presedljaja naprej zimske razmere. Sneg ponekod povsem mehek, drugje delno pomrznjen, proti vrhu nekaj ledu.

Če hočeš doživeti zimo ,je treba kar v hribe, v dolini snega zgleda ne bomo več dočakali. Na Črnivcu je bilo zjutraj še mrzlo, hoja me hitro ogreje. Proti Kašni pl. prava zimska slika, ja nekoč je bilo tako še v dolini. Nadaljujem mimo sedla Kunšperk, sledi prečenje Kunšperskega vrha (v teh razmerah kar zahtevno) in že sem mimo Lepenetake na Kalu. Rogatec od daleč zgleda skoraj kopen, no snega je še kar precej. Vreme je bilo krasno, motil je edino mrzel veter.

Od Konca na Kokrsko. Sneg se začne malo pred klopco, nad gozdno mejo se bi dalo že lepo smučat. Zavijem proti Malim vratcem in potem po grebenu Dolgih sten na vrh. Stara podlaga je pomrznjena, ponekod je spihano do ledu, drugje pa novega snega do 30cm. Z vrha sem sestopil po markirani. Vrhnji del je spihan, nekaj je ledenih plošč, v spodnjem delu novi sneg na zmrnjeno podlago. Zanimivo, da jih je danes kar polovico šlo na vrh čez Jame.

Morda GRS Tržič ?

@Trobec ja res sva se srečala, toliko na daleč ,da sem videl le tvojo silhueto na grebenu malega Stola.

Včeraj po dolini Završnice, mimo Tinčkove koče, čez Zagon na markirano pot in po njej na vrh. Snega do pol metra, ponekod ledeno, pihal mrzel veter. Zanimivo, da je prav na vrhu še najmanj pihalo. Sestopil sem mimo Valvazorja.

Ja @dprapr tako nekako, vmes pa koga vprašaš . Po naključju sva šla z @rozko včeraj v isto smer, sem se kar nje držal. Orientacija je zapletena, pot en čas je ,potem jo zmanjka, spet je in tako naprej, na ključnih mestih je tudi po 50 m brezpotja, vseskozi huda strmina, možicev nobenih. Skratka sam bi zelo težko našel pot do stanu. Naprej do Strelovca je pot dobro uhojena.

Mi lahko kdo zariše približno potek poti do stana po Utami ?

Poglej si tole stran: https://alpirocnik.rasica.org/index.php/Glavna_stran

To je učbenik za alpinistično šolo, kar pomeni da je podobno kot pri izpitu za avto: eno je teoretični del drugo je praktični ,za to drugo boš rabil inštruktorja.

Da ne odpiram nove teme. Včeraj iz Tamarja na Srednjo Ponco in naprej do Struga. Krasno vreme in krasni razgledi. Na Italijanski strani kar nekaj snega, dopoldne je bilo treba stope zabijat. Dva Italijana sta prišla po Kugijevi na Strug, drugače pa nisem srečal nikogar.

Včeraj iz zaselka Culzei, Val Pesarina na vrh. Z vremenom nisem imel sreče, vrh je bil v megli. Pot 321 na mestu kjer prečiš peščeno grapo je zavarovana na najtežjih mestih, vse pa ni mogoče zavarovat zaradi sipkega in krušljivega terena, prehod je tu zahteven. Do škrbine Forc. Creta Forata srečaš komaj koga , več jih pride s severne strani iz Sappade. Pot je normalno prehodna. Pot do okna vzhodno od Creton di Tula je zelo dobro označena in na najtežjih delih zavarovana z jeklenicami in skobam. Malo za krajem Pesaris je znak za prepoved vožnje, ampak se pride brez problema do izhodišča.

Stanje poti na SV deber (Gola NE): prestop iz snežišča na vstopno polico (Mali Viš) je lahek saj ni krajne poči, za prečenje snežišča vseno priporočam cepin. V sami grapi sta dva manjša snežišča, ki ju obideš. Varovala so v solidnem stanju, na enem mestu jeklenica prosto visi čez steno in je uporabna. Pot je markirana bolj na pol, pomagajo možici. Parkirnine zaenkrat še niso pobirali.

To z "bohinjskim občinskim transportom" je tako: Nakup vozovnice ne zagotavlja prostega mesta na določeni liniji ali ob določenem času.
Vozovnica se aktivira ob prvi uporabi (ob prvem skeniranju kode s strani voznika) in velja do roka izteka (npr. 24 h, 48 h ...).
Poleg tega so zdaj spremenili še potek linije, npr. Senožeta-Vogar, ta zdaj ne gre naprej do Bohinja.

Vidim ,da sem šel bistveno previsoko, po slikah mi je zdaj bolj jasno. Naslednič sprobam. Hvala lepa !

Šel sem dvakrat čez gozd, potem sem šel poševno navzgor. Levo pod mano so bile strme trave ,desno pa shojena stezica na 4.sliki. Torej bi moral od drugega gozdička dalje le še prečiti vodoravo v levo in potem naravost navzgor ?